Jedro

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pri dajatvenih tožbah se sicer pravni interes domneva, a se lahko izkaže, da tožnik za tako tožbo nima interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 25. 5. 2006, s katero tožnika zahtevata, da toženka izprazni hišo na naslovu ... in jo prazno oseb in vseh svojih stvari izroči v njuno neposredno posest. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v korist proračuna Republike Slovenije povrniti stroške tožene stranke v znesku 231,03 EUR.

2. Toženka se zoper sklep pritožuje in predlaga pritožbenemu sodišču, da tožbo zavrže ali zahtevek zavrne, ker tožeča stranka nima pravne podlage zahtevati njeno izselitev. Iz obširne laične pritožbe sodišče druge stopnje kot bistveno povzema, da se toženka ne strinja z odločitvijo zaradi po njenem napačnih ugotovitev v obrazložitvi sklepa. Navaja, da se iz stanovanja ni odselila, ampak je bila pregnana in zato prisiljena v to, da se je morala umakniti zaradi nekorektnega primitivnega obnašanja tožnikov. V postopku je jasno povedala, da svoje lastnine in posesti ne želi in noče opustiti, ker gre za skupno premoženje, delež na njem pa za zadevo ni predmeten. Poudarja, da tožeča stranka ni dokazala, da je izključni lastnik hiše in bi bilo tako sodišče dolžno zahtevek zavrniti oziroma podredno zavreči, saj tak zahtevek sploh ni imel več pravne podlage za izvajanje tožbe. Lastninsko pravico je pridobila na originaren način, njena zatrjevanja, da sme uporabljati in da uporablja sporno nepremičnino zakonito, so bila pravilna. Ker je bila preganjana in onemogočena pri rabi, meni, da se bo to s pravilno izdanim sklepom odpravilo.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaradi preglednosti pritožbeno sodišče kratko povzema potek postopka v obravnavani zadevi. Prvi tožnik je 25. 5. 2006 zoper toženko, ki je njegova hčerka, vložil tožbo zaradi izpraznitve hiše ... V tožbi je navedel, da je lastnik nepremičnine in da toženka za bivanje v njegovi nepremičnini nima nobenega pravnega naslova. Toženka je temu ugovarjala, da je solastnica nepremičnine na podlagi dedovanja po pok. mami in da si je v stanovanjski hiši uredila sobo, v kateri ima predmete za osebno rabo, a da zaradi agresivnosti očeta in brata v zadnjem času tam ne živi. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 000/2006 z dne 7. 6. 2007 prekinilo pravdni postopek do pravnomočne rešitve pravdne zadeve I P 000/2005 pred Okrožnim sodiščem v Kranju, v kateri je bil med pravdnima strankama v teku spor o obsegu zapuščine po pok. ..., ženi prvega tožnika in materi toženke. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je od odločitve, ali delež na sporni nepremičnini sodi v zapuščino, odvisna rešitev v tej zadevi, ker ima v primeru solastništva toženka pravni temelj za bivanje v nepremičnini. S sklepom P 000/2006 z dne 3. 12. 2019 je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek nadaljuje, ker je bilo v prej navedeni pravdni zadevi že pravnomočno odločeno v delu, ki se nanaša na sporno nepremičnino. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 21. 1. 2020 umaknil tožbo, ker je toženka izpolnila zahtevek, zato nima več pravnega interesa za pravdo. Navedel je še, da se je toženka odselila že v letu 2005, v hiši pa ob odselitvi pustila še nekaj svojih stvari, ki jih je tožnik kasneje sam odstranil. Toženka je po seznanitvi z umikom tožbe sporočila, da z njim ne soglaša. Sodišču je predlagala, naj postopek nadaljuje tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne kot neutemeljen, ker je v postopku uspela dokazati, da ima pravico bivati v sporni nepremičnini. V nadaljevanju sta tožnika najprej vztrajala pri zahtevku, ker toženka glede na minimalni solastninski delež (3 %) na nepremičnini, ki je v preostalem v solasti obeh tožnikov, ne more imeti pravnega naslova za bivanje v hiši. Kasneje sta sodišču ponovno sporočila, da tožbo umikata in da nimata interesa za vodenje pravde.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z obrazložitvijo, da tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa.

7. Prvi tožnik je v vlogi, s katero je umaknil tožbo, navedel, da se je toženka odselila že v letu 2005, v hiši pa pustila še nekaj svojih stvari, ki jih je kasneje sam odstranil. Tudi toženka je v odgovoru na tožbo in ostalih vlogah omenjala, da se je zaradi pritiskov nanjo morala umakniti iz hiše. Iz pritožbenih trditev prav tako izhaja, da v hiši ne biva več. Toženkina pooblaščenka je navedla, da tožeča stranka prav zaradi tega nima pravnega interesa za postopek in predlagala zavrženje tožbe, zgolj podrejeno pa zavrnitev tožbenega zahtevka.

8. Po določbi prvega odstavka 274. člena ZPP je obstoj pravne koristi tožeče stranke za vložitev tožbe ena od procesnih predpostavk za vodenje pravde. Procesne predpostavke so okoliščine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. Od njihovega obstoja ali neobstoja je odvisna dopustnost začetka pravdnega postopka, razpravljanje o pravdnem postopku in izdaja meritorne sodne odločbe o utemeljenosti zahtevka. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pri dajatvenih tožbah se sicer pravni interes domneva, a se lahko izkaže, da tožnik za tako tožbo nima interesa1. 9. Po presoji pritožbenega sodišča gre za takšen primer v obravnavani zadevi, saj sta tožnika navedla, da se je toženka izselila iz hiše, zato od ugoditve zahtevku na njeno izselitev ne moreta imeti nobene koristi. Toženka je sicer v laičnih vlogah poudarjala svojo pravico do bivanja v hiši, enako trdi v pritožbi, kar pa ni vsebina obravnavanja v tej pravdi. Odločitev o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa za tožbo je zato prvostopenjsko sodišče v celoti pravilno sprejelo in utemeljilo.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno zavrnilo pritožbo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev določb postopka (2. točka 365. člena ZPP).

1 Več o tem Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, komentar k 274. členu.