1. 7. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Alexandra von Thurn Taxisa, Ljubljana, na seji 1. julija 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 112. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08 in 87/11) in 83. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 111/2015 z dne 7. 5. 2015 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2994/2014 z dne 21. 1. 2015 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 3048/2012 z dne 28. 6. 2014 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v 1. točki izreka tega sklepa navedeni določbi Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Zatrjuje, da sta v neskladju s številnimi določbami Ustave, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26. 10. 2012).

2.Vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki ni dopustilo revizije, in sodbo Višjega sodišča, ki je potrdilo delno sodbo Okrajnega sodišča, ki je ugodilo zahtevku najemodajalke na odpoved najemne pogodbe za nepremičnino s pobudnikom in odločilo, da mora pobudnik nepremičnino izročiti najemodajalki v posest izpraznjeno oseb in stvari. Vrhovno, Višje in Okrajno sodišče naj bi prekršila večje število pobudnikovih človekovih pravic.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče pri tem poudarja, da pri ustavni pritožbi in pobudi ni moglo upoštevati pritožnikovih razlogov, ki naj bi jih domnevno navedel v drugih, že zaključenih postopkih pred Ustavnim sodiščem. Vsaka pobuda oziroma ustavna pritožba je samostojna vloga, ki mora vsebovati razloge neskladnosti predpisa z Ustavo ali zakonom oziroma razloge, s katerimi se utemeljujejo kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti (drugi odstavek 24.b člena in tretja alineja prvega odstavka 53. člena ZUstS).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik