Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-457/01

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-457/01 - 4

30. 9. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 6. septembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 252/01 z dne 23. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnica je vložila zahtevek, da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice toženke na stanovanju in njene solastninske pravice na skupnih prostorih večstanovanjske hiše na naslovu V. 38 v U. ter odredi izbris tega vpisa in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pritožnica navaja, da toženka ni imela veljavnega pravnega naslova, ker ni izdelala delilnega načrta ter ni imela pogodbe o spremembi solastnine v etažno lastnino in o določitvi skupnih prostorov stavbe.

Samovoljno naj bi, brez udeležbe solastnikov in na podlagi kupoprodajne pogodbe, izdelala delilni načrt in vpisala lastninsko pravico na stanovanju in solastnino na skupnih prostorih. Višje sodišče naj bi zavzelo napačno stališče, da pritožnica ni izpodbijala vpisa etažne lastnine ter da je izbris solastninske pravice mogoč le ob predpostavkah, ki jih ni izpolnila. S postavljenim zahtevkom naj bi po stališču sodišča pritožnica dosegla, da bi bila le ona in tretji kupec v hiši solastnika skupnih prostorov. Tako naj bi dosegla več pravic, kot jih ima po obstoječi vknjižbi. Pritožnica očita, da je sodišče njen zahtevek razlagalo napačno, zato je sprejelo napačne zaključke o dejanskem stanju, na katerega je uporabilo predpise. Obrazložitev sodbe naj bi bila zato nerazumna in arbitrarna.

Pritožnica je nedvoumno zahtevala izbris vknjižbe solastninske pravice na skupnih prostorih na ime tožene stranke. Sodišče naj bi ne preverilo podatkov v zemljiški knjigi, čeprav iz njih izhaja, da je toženka kupila stanovanje, ki ni vpisano kot etažna lastnina in torej tudi pritožnica ni vpisana kot etažna lastnica. To naj bi pomenilo, da je bila pred vknjižbo tožene stranke solastnik skupnih prostorov Občina Izola. Po vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja naj bi zato pritožnica ne mogla pridobiti več pravic na skupnih prostorih, kot jih ima po obstoječi vknjižbi.

Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca rednega sojenja in se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijano sodbo kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnica s pravnimi sredstvi ni uspela, še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Ustavno sodišče lahko presoja, ali ni morda odločitev tako napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave. Tega pa izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Višje sodišče je namreč razumno pojasnilo, da je sodišče prve stopnje odločalo v mejah postavljenega zahtevka, in hkrati navedlo razloge, zaradi katerih pritožnica s takšnim zahtevkom ne more doseči vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja po 101. členu Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK).

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter na podlagi prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, Ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia