Jedro

Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa predlaga, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je v postopku osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika le omejena, in sicer tako, da dolžnik ne more sklepati določenih poslov, ki bi imeli za posledico razpolaganje s premoženjem, ki predstavlja stečajno maso, oziroma ki bi imeli za posledico dodatno obremenitev premoženja iz stečajne mase. V predmetnem postopku tožnica uveljavlja v plačilo terjatev, ki bi njeno stečajno maso močno povečala. Za primer, da s svojim zahtevkom ne bi uspela, pa glede na okoliščine konkretnega primera stečajna masa ne bi bila v ničemer prikrajšana ali dodatno obremenjena. Glede na pojasnjeno vsebino spora ne drži stališče sodišča prve stopnje, da nima procesne sposobnosti za vložitev tožbe. Če je sodišče prve stopnje štelo, da tožnica nima procesne sposobnosti, tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo postopati v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in tožnico pozvati, naj dostavi pooblastilo stečajnega upravitelja ali njegovo izjavo o priznanju vseh do sedaj izvedenih pravnih dejanj, s čimer bi se sanirala pomanjkljivost glede procesne sposobnosti tožnice.

3. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je nad tožnico dne 12. 3. 2014 začel postopek osebnega stečaja, dne 26. 5. 2014 pa je tožnica po svojem pooblaščencu (in ne po stečajnem upravitelju) vložila tožbo, v kateri od toženca zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 62.593,89 EUR.

6. V skladu s 386. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta, je pa omejena tako, da slednji ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, poleg tega brez soglasja sodišča ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa in se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP določa, da so pravni posli, ki so sklenjeni v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, brez pravnega učinka. Na podlagi drugega odstavka 245. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP.

7. Z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika je v enakem obsegu omejena tudi njegova procesna sposobnost(1). Stečajni dolžnik izgubi poslovno in posledično tudi procesno sposobnost le glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, zato je stečajni upravitelj njegov zakoniti zastopnik le glede tega premoženja. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je v konkretni zadevi tožničina procesna sposobnost podana. Pri tem izhaja iz zmotne predpostavke, da odškodninska terjatev, ki jo tožnica uveljavlja zoper toženca, (še) ni premoženje, ki spada v stečajno maso, temveč bo kot tako nastalo šele, ko in če bo s tožbenim zahtevkom uspela, zato stečajne mase z njenim sodnim uveljavljanjem ni mogoče zmanjšati. Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). Vanjo spada premoženje(2), ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z vnovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP). S tem, ko tožnica v obravnavani zadevi zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v višini 62.593,89 EUR, sodno uveljavlja denarno terjatev. V stečajno maso pod pogoji iz 224. člena ZFPPIPP sodijo tudi terjatve, čeprav niso sodno ugotovljene oziroma priznane. Tudi nejudikatne terjatve namreč predstavljajo premoženje stečajnega dolžnika, saj imajo svojo tržno vrednost in je moč z njimi v poslovnem prometu pravno razpolagati(3). Z začetkom stečajnega postopka tako pridobi stečajni upravitelj po samem zakonu vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdah, ki so potrebne za njihovo sodno uveljavitev, oziroma ima v teh pravdah položaj zakonitega zastopnika.

8. Če sodišče ugotovi, da je tožbo samostojno vložila oseba, ki nima procesne sposobnosti, mora ravnati v skladu z drugim odstavkom 81. člena ZPP(4). Potem, ko je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica nima procesne sposobnosti za vložitev tožbe, bi tako moralo tožbo vrniti stečajnemu upravitelju kot njenemu zakonitemu zastopniku, s pozivom, naj se izreče, ali se s tožbo tožnice strinja oziroma ali jo odobri, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, temveč je tožbo takoj zavrglo, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Šele če stečajni upravitelj ne bi odobril tožbe, bi jo sodišče prve stopnje moralo zavreči. 9. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Dodatni napotki za delo sodišča prve stopnje glede na obrazloženo niso potrebni.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej VSL sklep II Cp 349/2915 z dne 16. 3. 2015, VSL sklep I Cp 2273/2010 z dne 22. 9. 2010. Op. št. (2): V skladu z 10. členom ZFPPIPP so premoženje posamezne osebe tudi njene terjatve.

Op. št. (3): VSL sklep II Cp 349/2015 z dne 16.3.2015. Op. št. (4): Primerjaj A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 353.