Jedro

V upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončne upravne odločitve o zadevi.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču dne 21. 12. 2013 vložila tožbo zoper v uvodu navedeni sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana. Sodišču je predlagala, naj izpodbijani sklep odpravi, saj je nezakonit. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da sodišču predlaga zavrženje tožbe, saj na podlagi določb Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upravni spor po njenem ni dovoljen. Pojasnjuje, da je bilo z odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-29-487/2012-4 z dne 18. 6. 2013 pritožbi tožnice ugodeno, izpodbijani prvostopni sklep o izvršbi odpravljen in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovni postopek. Zoper takšno odločbo pa v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora.

Tožeča stranka navedb iz odgovora na tožbo ni prerekala.

Tožbo je potrebno zavreči. V skladu z drugim členom ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Za izpodbijanje v upravnem sporu torej velja, da mora biti upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja, saj je pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu treba izkoristiti pritožbeno pot v upravnem postopku ali drugem postopku izdaje upravnega akta. Instančni in sodni nadzor zoper upravne akte namreč ne moreta potekati sočasno.

V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo akti na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev, s katerimi je odpravljen ali razveljavljen izpodbijani upravni akt, če je z njim postopek odločanja o zadevi končan. V takem primeru se namreč postopek ne bo nadaljeval z izdajo novega upravnega akta zoper katerega bi lahko prizadeta stranka sprožila upravni spor, temveč se bo postopek na tej točki končal. Po drugi strani ni potrebe po sodnem varstvu v upravnem sporu zoper tiste akte, ki odpravijo ali razveljavijo upravni akt, postopek odločanja pa se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje organu prve stopnje po 251. členu ZUP. V upravnem sporu sodišče tako ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončne upravne odločitve o zadevi.

Kot izhaja iz podatkov v spisu, z izpodbijanim upravnim aktom postopek odločanja o zadevi ni bil končan. Izpodbijani sklep je v pritožbenem postopku odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, ki se bo nadaljeval z izdajo novega upravnega akta, zoper katerega pa bo lahko tožnica vložila redna oziroma izredna pravna sredstva v upravnem postopku.

Ker v danem primeru ne gre za dovoljeno situacijo iz 5. člena ZUS-1 za sprožitev upravnega spora, je bilo potrebno tožbo tožeče stranke kot nedovoljeno zavreči.