Jedro

Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v obrestnem delu s p r e m e n i, tako, da je tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zneska 1.200.000,00 SIT od 23.9.2005 dalje do plačila.

V ostalem se pritožba zavrne in v preostalem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom in sodbo je Okrajno sodišče v P. zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na to, da je tožena stranka dolžna s tožečo skleniti kupoprodajno pogodbo za nakup polovice nepremičnine s parc.št. 1210/40 k.o. K., ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku in odločilo, da mora tožena stranka tožeči plačati 1.200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.12.2002 dalje in ji povrniti pravdne stroške v znesku 246.146,40 SIT. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki 23.12.2002 sklenili predpogodbo za nepremičnino in da je istega dne tožnica na račun kupnine plačala 1.200.000,00 SIT. Toženka je šele naknadno, 29.7.2004, pridobila lastninsko pravico na nepremičnini do ene polovice, zato je s tem datumom začel teči šestmesečni prekluzivni rok za sklenitev glavne pogodbe po 5. odstavku 33. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Rok se je iztekel 28.1.2005, tožba pa je bila vložena šele 23.9.2005, kar pomeni, da je že izgubila pravico do sklenitve glavne pogodbe in je bilo treba zato v tem delu tožbo zavreči. Ker pogodba ni bila sklenjena, kupnina 1.200.000,00 SIT pa je bila plačana, je bila tožena stranka neupravičeno obogatena, zato mora tožeči stranki ta znesek v skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ povrniti, skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva plačila kupnine.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in v pritožbi navaja, da je tožena stranka ugovarjala dejstvu, da naj bi se plačilo zneska 1.200.000,00 SIT izvršilo 23.12.2007, sodišče pa v zvezi s tem ni izvajalo dokazov, čeprav so bili predlagani. To dejstvo je tako ostalo neraziskano. Seveda pa je tudi priznanje obresti v nasprotju z določbo 193. člena OZ, saj toženka ni bila nepoštena, niti ni to izkazano.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbene trditve, da toženka denarja ni prejela ali da ga je prejela kakšnega drugega dne, so pritožbena novota, zato jih pritožbeno sodišče v skladu s 337. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niti ne more upoštevati. Prvostopno sodišče je poleg tega jasno obrazložilo, kako je ugotovilo, da je toženka 23.12.2002 prejela 1.200.000,00 SIT. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 193. člena OZ (enaka je bila določba 214. člena prej veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih), ki določa obveznost plačevanja zamudnih obresti pri neupravičeni obogatitvi. Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače od dneva vložitve tožbe. Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je treba izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker tožeča stranka nepoštenosti tožene ni niti zatrjevala niti dokazovala, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje. Pritožbeno sodišče je zato sodbo v temu delu spremenilo, tako, da mora tožena stranka tožeči plačati 1.200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.9.2005 dalje do plačila (4. točka 358. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je sodbo preverilo še z vidika pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker kršitev ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo.