Jedro

Podatki spletnega portala SLONEP o povprečnih cenah stanovanjskih hiš na določenem območju so v ugotovitvenem postopku lahko pomemben podatek, prav tako informativni podatki Geodetske uprave RS o posplošeni tržni vrednosti navedenih parcel in stavb; ne morejo pa ti podatki predstavljati edinega temelja za določitev vrednosti tožničinega nepremičnega premoženja.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 2021/2010 z dne 16. 11. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je 8. 10. 2010 vložila A.A. Pojasnila je, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001, 50/2004, 96/2004-UPB1 in 23/2008-v nadaljevanju ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine, brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja BPP ogroženo, če mesečni prihodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Minimalni dohodek od 1. julija 2010 znaša 229,52 EUR, kot to določa zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 73/2008 UBP, v nadaljevanju ZSV), v zvezi s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter v odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2010, kar torej pomeni, da znaša 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 459,04 EUR. V nadaljevanju je pojasnila, da se ne glede na določbo 13. člena ZBPP, v skladu s 23. členom ZSV, BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Prosilka živi v gospodinjstvu z možem, kot to izhaja iz potrdila iz gospodinjske evidence. Prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v mesečnem znesku 366,08 EUR in ima letni katastrski dohodek v višini 52,93 EUR, mesečni pa 4,41 EUR. Mož je brezposeln in ne prejema nobenih dohodkov. Tako povprečni mesečni dohodek na družinskega člana znaša 185,24 EUR in ne presega z zakonom določenega cenzusa.

V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila, da je prosilka lastnica nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 419, 303, 193 in 102 k.o. ... Iz registra nepremičnin izhaja, da nepremičnine v naravi predstavljajo kmetijska zemljišča, stavbišča z dvoriščem, gospodarsko poslopje in stanovanjsko stavbo na naslovu ..., z neto tlorisno površino 235,80 m?. Stavba je zgrajena 1983. leta in ima urejen priključek na vodovodno, električno in telefonsko omrežje, torej gre za urejeno stanovanjsko hišo, v kateri prosilka živi z možem. Ker se v skladu z določbo 23. člena ZSV kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje v katerem posameznik in njegova družina živi in ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno, je v obravnavanem primeru šteti, da je primerno stanovanje za dvočlansko družino stanovanje veliko v izmeri 55 m2 (Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Uradni list RS, št. 14/2004) in je bilo treba zato v presežku do površine primernega stanovanja (za 180,80 m2) stanovanjsko stavbo oceniti kot premoženje prosilke in ga upoštevati pri presoji izpolnjevanja premoženjskega pogoja za dodelitev BPP. Tožena stranka se je v zvezi s to oceno sklicevala na povprečne cene bivalnih hiš na območju Savinjske regije, kjer leži navedena nepremičnina in se gibljejo med 202,00 EUR in 2.892,00 EUR, povprečno 917,00 EUR na m? (podatki iz spletnega portala Slonet). Glede vrednosti konkretne nepremičnine je tožena stranka opravila poizvedbo pri Geodetski upravi RS in ugotovila, da informativni izračun posplošene vrednosti obravnavane stanovanjske hiše znaša 67.774,84 EUR, presežni del do površine primernega stanovanja za dvočlansko družina pa 51.966,45 EUR. Vrednosti kmetijskih zemljišč organ ni ugotavljal, ker je v lastni dohodek prosilke vštet katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, informativna posplošena tržna vrednost ostalih objektov (gospodarsko poslopje v izmeri 66,80 m2, kmetijski objekt v izmeri 29,70 m?), pa znaša 2.675,92 EUR. Glede na razpoložljive podatke o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, ki jih je Organ za BPP dobil od GURS-a in na katere je po oceni tožene stranke mogoče opreti odločitev v predmetni zadevi, saj je njihova vrednost primerljiva z najnižjo objavljeno vrednostjo bivalnih hiš na območju Savinjske, je torej zaključiti, da znaša vrednost prosilkinega premoženja 54.732,37 EUR. Ker ima prosilka premoženje, katerega vrednost presega 60. osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.771,20 EUR), ni upravičena do BPP.

Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je invalid in da živi težko, bolnik pa je tudi mož. Skupaj mesečno razpolagata z 185 EUR dohodkov, zato se sprašuje kako naj preživita, tožena stranka pa ugotavlja kolikšna je vrednost njenega premoženja. Gre za stanovanjsko hišo, ki ni ometana ne zunaj in ne znotraj; podstrešje nima zračnega mostu, sama pa prebiva na 50 m? in v sobi kjer je na tleh goli beton, čezenj pa položen topli pod. Kritina zamaka, v podobnem stanju pa je tudi gospodarsko poslopje. Meni, da je iz navedenih razlogov upravičena do BPP, tudi zato, ker hiše ne more prodati. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in odobritev BPP.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali odločitev tožene stranke temelji na pravilni ugotovitvi, da tožničino premoženje presega znesek višine 20 minimalnih plač. BPP se namreč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družna prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Kot premoženje se šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim prosilec in njegovi družinski člani lahko razpolagajo. Pri tem zakon izrecno izvzema določeno premoženje, ki je taksativno našteto v drugem odstavku 19. člena ZBPP. Tako se po določbi 1. alinee ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje.

ZBPP glede razlage pravnega pojma "primerno stanovanje" napotuje na Stanovanjski zakon (Ur. list RS, št. 69/2003, SZ-1), ki v določbi 10. člena kot primerno stanovanje opredeljuje tisto stanovanje, ki je zgrajeno v skladu z minimalnimi tehničnimi pogoji za graditev stanovanj, da ima ločeni spalni in bivalni del, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika in ožjih družinskih članov ter ustreza površinskim normativom po pravilniku iz 87. člena istega zakona. Po navedeni določbi je torej relevantna tudi stanovanjska površina, ki pa jo določa podzakonski predpis iz 87. člena SZ-1. Po citirani določbi pristojni minister izda Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, s katerim se med ostalim tudi predpišejo površinski normativi. Navedena predpisa, to je SZ-1 in Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 13/2004) tako predstavljata pravno podlago za razlago pojma primernega stanovanja tudi v postopkih dodeljevanja BPP.

Upoštevaje prej navedene določbe in podatek, ki ga je v prošnji za dodelitev BPP navedla tožnica, da živi v skupnem gospodinjstvu z B.B. (Potrdilo iz gospodinjske evidence, Upravna enota Šmarje pri Jelšah, št. 021-3/2010-619 z dne 25. 10. 2010) in da je v celoti lastnica nepremičnin navedenih v izpodbijani odločbi, sodišče ugotavlja, da površinski normativ za tožničino stanovanje zanaša maksimalno 55 m2 , kot je to pravilno ugotovila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ti podatki v zadevi niso sporni, sporna pa je velikost stanovanjskih prostorov in vrednost nepremičnega premoženja, katerega lastnica je tožnica. Sodišče ugotavlja, da tožnica v postopku pred upravnim organom ni predložila podatkov o velikosti oziroma o stanovanjski površini hiše, listine priloženega upravnega spisa pa izkazujejo, da je tožena stranka te podatke pridobila na spletni strani podatkovne baze registra nepremičnin (Zakon o evidentiranju nepremičnin, Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007-odl. US). Gre za podatke o nepremičninah, ki po določbi Zakona o evidentiranju nepremičnin predstavljajo večnamensko zbirko podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Ti podatki, tudi v povezavi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/2006), niso nujno realni podatki, zato je sodišče pri odločanju upoštevalo določbo 23. člena Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/01, RS 71-1/01 (popravek), RS 119-5318/05 (sprememba in dopolnitev), RS 36-1935/07 (spremembe) in RS 61-3350/10), ki določa način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti ter vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe upravičenca do denarne socialne pomoči. Tako Pravilnik v 2. členu določa, da je upravičenec ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ali med prejemanjem denarne socialne pomoči pristojnemu centru za socialno delo dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in premoženja in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi, iz določbe 6. člena pa izhaja katere so listine, iz katerih se ugotavljajo podatki o vrednosti nepremičnin. V določbi 7. člena tega pravilnika je zapisano, da če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi. Te določbe, na katerih temelji postopek ugotavljanja vrednosti premoženja, pa sodišče v obravnavanem primeru povezuje tudi z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki organ za BPP v primeru odsotnosti posebnih postopkovnih določb napotuje na uporabo ZUP. To postopkovno napotilo v obravnavanem primeru pomeni, da bi podatke o premoženju moral toženi stranki predložiti prosilec sam, oziroma pomeni, da se v primeru kot je obravnavani, ko tožnica ugovarja podatkom uporabljenim za izračun kvadrature primernega stanovanja, tožena stranka odločitvi ne more opreti (samo) na podatke iz zbirke nepremičnin Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS (dokler ne bodo usklajeni). Prav tako sodišče meni, da je tožena stranka v primeru kot je obravnavani, ko je odločitev o dodelitvi BPP oziroma izpolnjevanja finančnega pogoja odvisna od vrednost nepremičnega premoženja, tožena stranka dolžna vrednost tega premoženja ugotoviti v postopku pridobitve BPP. Podatki spletnega portala SLONEP o povprečnih cenah stanovanjskih hiš na določenem območju so v tem ugotovitvenem postopku lahko pomemben podatek, prav tako informativni podatki Geodetske uprave RS o posplošeni tržni vrednosti navedenih parcel in stavb, ne morejo pa ti podatki predstavljati edinega temelja za določitve vrednosti tožničinega nepremičnega premoženja.

Ker tožnica v tožbi oporeka v postopku dodelitve BPP ugotovljenem dejanskem stanju, bi zgoraj navedena pomanjkljivost v izvajanju dokazov o vrednosti premoženja lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. To pomeni, da gre v konkretni zadevi za bistveno kršitev določb postopka ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zato je sodišče na tej podlagi tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).