Jedro

Lastnik nedovoljene gradnje je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo o inšpekcijskem ukrepu v skladu z določili 152. do 155. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje tožeči stranki naložil plačilo nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora zaradi nelegalne gradnje lesenega objekta in ograje na zemljišču s parc. št. 20/1 k.o. … v višini 1.162,16 EUR, na tam navedeni račun, v roku 15 dni po pravnomočnosti prvostopne odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožeči stranki izdana odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, št. 06122-722/2011/3 z dne 22. 3. 2011, zaradi nelegalne gradnje lesenega objekta tlorisne velikosti 6 m2 z dvokapno streho tlorisne velikosti 4,2 x 3,5 m, bruto velikosti objekta 14,7 m2 in ograje iz žičnega pletiva med betonskimi stebri višine 33 m in višine 1,2 m na zemljišču parc. št. 20/1 k.o. …. Ta odločba je postala pravnomočna, zato je prvostopni organ uvedel upravni postopek za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Upravni organ je svojo odločitev sprejel na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), po katerem je tožeča stranka kot lastnik nedovoljene gradnje dolžna plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora po tem, ko mu je pristojni inšpektor izdal odločbo na podlagi določbe 52. do 155. člena ZGO-1. Prvostopni organ je stopnjo degradacije in uzurpacije izračunal po 22. členu Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uredba) in ugotovil, da ta znaša za lesen objekt 157,73 točk in za ograjo 132,81 točk, to je skupaj 290,54 točk. Vrednost točke je določena v 24. členu Uredbe in znaša 4,00 EUR, kar pomeni, da je tožeča stranka dolžna plačati znesek 1.162,16 EUR.

Navedeno odločitev je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor s svojo odločbo št. 35113-27/2013/2 (00641117) z dne 19. 7. 2013. Kot neutemeljene je zavrnilo pritožbene ugovore glede določitve faktorja obsega nedovoljene gradnje glede na bruto etažno površino objekta, glede na fazo izgradnje, kakor tudi glede točkovanja same gradnje ograje. Tožena stranka je v obrazložitvi podrobneje obrazložila točkovanje, s katerim je bila ugotovljena stopnja degradacije in uzurpacije prostora. Pojasnila je tudi, da okoliščina, da je tožeča stranka objekt odstranila, inšpekcijskega zavezanca ne odveže plačila za poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja. Pogoj za pričetek postopka za izdajo odločbe o odmeri spornega nadomestila je namreč pravnomočna inšpekcijska odločba iz katere je razvidno, da gre za nedovoljen poseg v prostor.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev iz razloga, ker naj bi bila leseni objekt z dvokapno streho in ograja enostavna objekta, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, zato predlaga, da se ga oprosti plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakon utemeljen iz razlogov, ki sta jih navedla upravna organa prve in druge stopnje in se sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje izrecno sklicuje.

Investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča na katerem je takšna gradnja oziroma objekt, je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora (prvi odstavek 157. člena ZGO-1). Vrsta in stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta na možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, na katerem je bila izvedena ali se izvaja takšna gradnja oziroma stoji takšen objekt (drugi odstavek 157. člena ZGO-1). Kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in način njegovega plačila z Uredbo določi Vlada RS (tretji odstavek 157. člena ZGO-1). Inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje ali komu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena tega zakona (peti odstavek 157. člena ZGO-1).

Po presoji sodišča so bila v predmetni zadevi navedena določila pravilno uporabljena. Gradbeni inšpektor je s pravnomočno odločbo št. 06122-722/2011/3 z dne 22. 3. 2011, izdano na podlagi 152. člena ZGO-1, tožeči stranki naložil odstranitev lesenega objekta in ograje iz žičnega pletiva ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, to odločbo pa je pristojni inšpektor poslal tudi upravnemu organu za gradbene zadeve. S tem je bila po petem odstavku 157. člena ZGO-1 podana podlaga za izdajo odločbe za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Lastnik nedovoljene gradnje je namreč v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo o inšpekcijskem ukrepu v skladu z določili 152. do 155. člena ZGO-1. Prav tako na odločitev ne vplivajo navedbe, s katerimi tožeča stranka dejansko izpodbija odločitev iz pravnomočne inšpekcijske odločbe št. 06122-722/2011/3 z dne 22. 3. 2011, ko zatrjuje, da za predmetni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje. Inšpekcijski zavezanec in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnost v tem upravnem sporu ni več dopustno presojati.

Ker je po povedanem izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.