Jedro

Pravilno je stališče sodišča, da je pravna in dejanska podlaga zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na podlagi trditev, da je bil tožnik dejanski kupec stanovanja, in zahtevka za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju različna in da zato ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, (a) da se ugotovi, da sta pravdni stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti pridobili stanovanje, vl. št. ..., k.o. ..., v izmeri 44,47 m2, in dve garaži, ki se nahajata ob stanovanjskem bloku, (b) da sta pravdni stranki solastnika stanovanja in garaž tako, da znaša delež vsakega od njiju 50 % in da je toženka dolžna tožniku izstaviti listino, sposobno za vknjižbo njegovega solastninskega deleža v zemljiško knjigo, (c) zavrnilo ostali del tožbenega zahtevka, in (d) odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbo delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je zavrnilo dajatveni zahtevek za priznanje in izstavitev zemljiškoknjižne listine, ostali del toženkine pritožbe in tožnikovo pritožbo v celoti pa je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo. Odločilo je, da stranki trpita vsaka svoje pritožbene stroške.

3. Toženka v reviziji uveljavlja vse revizijske razloge. Navedla je, da je že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da gre za pravnomočno razsojeno stvar. V pravdi P 177/98 je bil tožnikov zahtevek za ugotovitev, da sporno stanovanje predstavlja njegovo posebno premoženje, že pravnomočno zavrnjen. V omenjeni pravdi je tožnik zatrjeval, da stanovanje ne predstavlja skupnega premoženja. Na tako trditveno podlago je sodišče vezano in jo je dolžno upoštevati. Ker v sodbi ni razlogov v tej smeri, je storjena bistvena kršitev določb postopka. Sodišče bi moralo zato pribaviti spis navedene zadeve in se prepričati o utemeljenosti ugovora in o tožnikovi verodostojnosti.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Toženkin očitek, da se sodišči nista izrekli o ugovoru pravnomočno razsojene stvari in da sta zato zagrešili bistveno kršitev določb postopka, ni utemeljen. V sodbi sodišča prve stopnje je navedeno, da je tožnik v pravdi P 177/98 zatrjeval, da je bil dejanski kupec spornega stanovanja, in je na tej podlagi uveljavljal ugotovitev lastninske pravice, v obravnavani pravdi pa je trdil, da je bilo sporno stanovanje pridobljeno v času trajanja zunajzakonske zveze s toženko, in je na tej podlagi uveljavljal 80/100 delež glede tega stanovanja. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče zavzelo pravilno stališče, da je pravna in dejanska podlaga zahtevkov različna in da je zato ugovor pravnomočno razsojene stvari neutemeljen.

7. Sodba sodišča druge stopnje se res ni izrecno opredelila do navedenega vprašanja. Ker ga toženka v pritožbi ni posebej izpostavila, pa z vidika obrazloženosti pritožbene odločbe zadošča ugotovitev o tem, da niso podani razlogi, ki jih pritožbeno sodišče preizkusi po uradni dolžnosti.

8. Ker je revizijsko sodišče vezano na ugotovljeno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), se ne more spuščati v dokazno presojo, izvedeno v izpodbijani sodbi. Da bi bile v zvezi z oceno tožnikove verodostojnosti storjene bistvene kršitve določb postopka, pa iz skopih revizijskih navedb ni razvidno.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti upoštevni razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o toženkinih stroških revizijskega postopka je vključena v odločitev o glavni stvari (prvi odstavek 154. člena ZPP).