Jedro

Utemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke, da je sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo in sklep, s katerima je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati iz naslova regresa za letni dopust za leto 2014, iz naslova regresa za letni dopust za leto 2015, iz naslova regresa za letni dopust za leto 2016 in iz naslova regresa za letni dopust za leto 2018 zneske, razvidne iz izreka. V nadaljevanju je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati neizplačane dodatke za nadurno delo za čas od meseca septembra 2014 do meseca marca 2017 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožnika iz naslova odtujenega orodja in blaga v znesku 490,00 EUR in iz naslova najemnine v višini 6.150,00 EUR (II. točka izreka). Kar je zahteval tožnik več, in sicer višji regres za letni dopust za leto 2014 in 2015, zakonske zamudne obresti na regrese za letni dopust od 1. 7. do 2. 7. za vsako koledarsko leto in dodatek za nadurno delo za mesec september 2016 v višini 20,48 EUR, je zavrnilo. Kar je zahteval tožnik drugače, in sicer plačilo točno določenih neto zneskov ob podanih bruto zneskov denarnih terjatev, je zavrnilo (III. točka izreka). Ustavilo je postopek v zvezi z zahtevkom tožnika za plačilo regresa za letni dopust za leto 2017 v bruto znesku 850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje do plačila (IV. točka izreka). Zavrglo je tožbo tožnika v delu, kjer zahteva obračun regresov za letni dopust ter dodatkov za nadurno delo (V. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo stroške postopka v znesku 1.378,99 EUR za plačilo brezplačne pravne pomoči za tožnika - Delovnemu sodišču v Mariboru na račun št. ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo do plačila (VI. točka izreka).

2. Tožena stranka podaja pritožbo zoper I., II. in VI. točko izreka sodbe iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je pooblaščenec tožene stranke že na naroku dne 23. 6. 2020 grajal bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 241. člena ZPP, saj bi sodišče moralo sprejeti ustrezne ukrepe (prisilna privedba, denarna kazen in podobno), ne pa zaključiti, da je njihovo zaslišanje nepotrebno, nato pa toženi stranki v obrazložitvi očitati, da so njene navedbe ostale neizkazane. Prvi odstavek 241. člena ZPP določa, da sme sodišče, če priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride in svojega izostanka ne upraviči, odrediti, da se privede s silo na svoje stroške, sme pa ji tudi naložiti denarno kazen. Tožena stranka je predlagala zaslišanje glede izplačila plač, glede terjatve o pobotnem ugovoru tožene stranke, glede kraje orodja v višini 490,00 EUR in plačila o uporabnini v višini 6.150,00 EUR, pri čemer pa sodišče v zvezi z navedenim ni zaslišalo ne stranke niti predlaganih prič, posledično navedenemu pa je nepopolno in napačno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako je tožena stranka dokazovala, da je tožniku izplačala regres za letni dopust. V zvezi z navedenim bi vedela izpovedati A.A., posledično navedenemu pa tožena stranka predmetnih listin brez svoje krivde predhodno ni mogla zagotoviti in z njimi razpolaga šele sedaj, po končanem dokaznem postopku. Tožena stranka prilaga potrdilo o izplačilu regresa za leto 2014 in potrdilo o izplačilu regresa za letni dopust za leto 2015. Sodišče je neutemeljeno v 6. točki izpodbijane sodbe navedlo, da višine uporabnine ne more ugotavljati, ker bi lahko ugotavljalo zgolj konkretno dogovorjeno uporabnino med pravdnima strankama, ne pa tržne najemnine. Nadalje je sodišče v 11. točki navedlo, da tudi v kolikor bi med strankama dogovor glede kompenzacije med uporabnino za stanovanje in na drugi strani dodatkov obstajal, bi bil ta ničen, ker se tožeča stranka ne more veljavno vnaprej odpovedati pravicam, ki mu gredo. S takšnim naziranjem se tožena stranka ne strinja. Tožnik je bil neupravičeno obogaten po 190. členu OZ. Sodišče ni izvedlo potrebnih dokazov, zaradi navedenega pa je dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovilo. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

5. Sodišče je izvedlo dokaze z vpogledom in prečitanjem listinske dokumentacije, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka in zaslišalo tožnika, pri tem pa navedlo, da določenih dokaznih predlogov ni izvedlo, ker so bili nepotrebni. Za toženo stranko pa je sodišče navedlo, da je štelo, da je tožena stranka odsotna z naroka brez utemeljenih razlogov oziroma, da gre za njeno odločitev, saj je zaslišanje stranke zgolj njena pravica in ne dolžnost. Za ostale priče, in sicer A.A., B.B., C.C., D.D. in E.E., pa je štelo, da njihovo zaslišanje ni potrebno in bi zgolj podaljšalo sodni postopek.

6. Utemeljen je pritožbeni ugovor tožene stranke, da je sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da je tožena stranka (oziroma njen pooblaščenec - substitut) na naroku za glavno obravnavo dne 23. 6. 2020 ugovarjala bistvene kršitve pravil postopka, saj je menila, da ji sodišče ni omogočilo dokazovanja z zaslišanjem tožene stranke in predlaganih prič, zlasti iz razloga, ker za odsotnost navedenih ne pozna razloga, sicer bi ga sodišču predočila, in zato vztraja pri zaslišanju vseh predlaganih prič in tožene stranke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 11. 2. 2020, na katerem je bila za toženo stranko prisotna tožena stranka osebno in pooblaščenec tožene stranke, izhaja, da je sodišče sprejelo sklep, da se zaradi zaslišanja strank in morebitnih prič ter pridobitev dokazov s strani strank narok preloži na 26. 3. 2020 ob 10.00 uri, ter zapisalo, da navedeno navzoči vzamejo na znanje in se s podpisom zapisnika odpovedujejo posebnemu vabilu. V nadaljevanju je sodišče vabilo na zaslišanje priče A.A., B.B., C.C., E.E. ter tudi preklicalo narok za glavno obravnavo za dne 26. 3. 2020 zaradi epidemije, preklicalo je narok za glavno obravnavo za dne 15. 5. 2020 zaradi epidemije in narok za glavno obravnavo za dne 19. 5. 2020 zaradi opravičene odsotnosti prič. Na narok za glavno obravnavo dne 23. 6. 2020 je pristopil za toženo stranko pooblaščenec odvetnik F.F., ki se je izkazal s substitucijskim pooblastilom za odvetnika G.G..

7. Iz obrazložitve sodbe (6. točka) izhaja, da je sodišče štelo, da je tožena stranka odsotna z naroka brez utemeljenih razlogov, oziroma da gre za njeno odločitev, pri čemer je zaslišanje stranke njena pravica in ne dolžnost. Iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo z dne 11. 2. 2020, na katerem je bila osebno prisotna tožena stranka, izhaja, da se navzoči odpovedujejo posebnemu vabilu, vendar je narok bil preložen na dne 26. 3. 2020. V nadaljevanju ni izkazano, da bi sodišče kakorkoli vabilo toženo stranko na zaslišanje, kar pomeni, da je storilo bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Poudariti je, da iz spisa nikjer ne izhaja, da bi sodišče toženo stranko vabilo na zaslišanje za dne 23. 6. 2020. 8. Prav tako je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče brez predlaganega zaslišanja katerekoli priče sprejelo odločitev, s čemer je storilo vnaprejšnjo dokazno oceno, pri čemer 8. člen ZPP izrecno določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodišče ni zaslišalo nobene od predlaganih prič, ob dejstvu, da tožene stranke ni zaslišalo in je sprejelo dokazno oceno upoštevaje pri tem le zaslišanje tožnika.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče pravilno povabiti toženo stranko na zaslišanje in jo tudi zaslišati ter v nadaljevanju zaslišati tudi predlagane priče, ki bodo lahko povedale glede poznavanja situacije v celoti. Ob navedenem bo moralo sodišče tudi jasno pojasniti, zakaj določenih dokazov ni izvedlo. Sodišče bo tako moralo odločati v delu, kjer je ugodilo tožniku za izplačilo regresov za letni dopust in dodatkov za nadurno delo ter o odločitvi o obstoju terjatev iz naslova odtujenega orodja in iz naslova najemnine, posledično pa o stroških postopka.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev temelji na 165. členu ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Rok za pritožbo zoper ta sklep ne teče na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13. 11. 2020. Rok za pritožbo začne teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu navedene odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS.