Jedro

Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se ne upošteva povračila stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 1. 7. 2011. 2. Zoper sklep se iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik. Predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep spremeni. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da prejema povprečno mesečno neto plačo v znesku 1.261,23 EUR. Povprečna dolžnikova neto plača v obdobju od marca do junija 2011 je namreč znašala le 701,37 EUR. Sodišče prve stopnjo bi moralo upoštevati dolžnikove navedbe, da preživlja štiri otroke. Dolžnik je v izjavi o premoženjskem stanju navedel, da plačuje preživnino za dva otroka, poleg tega pa ima še dva mladoletna otroka. Sodišče bi te podatke lahko pridobilo po uradni dolžnosti z vpogledom v matični register. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

5. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZST-1) v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila zaradi plačila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnje za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/2001 s spremembami, v nadaljevanju ZBPP) in z njim v zvezi Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami, v nadaljevanju ZSV).

6. Pogoj iz prvega odstavka 11. člena ZST-1 je izpolnjen, če povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), to je 459,04 EUR, premoženje prosilca pa ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej 13.771,20 EUR.

7. 14. člen ZBPP določa, da se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe ZSV, ki v prvem odstavku 27. člena določa, da se v lasten dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen nekaterih izrecno navedenih dohodkov, med katere spada tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom (5. alinea prvega odstavka 27. člena ZSV). Da se stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom ne upošteva pri ugotavljanju dohodka, izhaja tudi iz Navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju (v nadaljevanju Navodila), ki so priloga Pravilnika o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/2008 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik). Navodila za rubriko podatki o dohodkovnem stanju določajo, da se pod šifro 101 – plače, nadomestila in drugi prejemki iz delovnega razmerja vpiše seštevek zneskov, ki se v informativnem izračunu dohodnine nahajajo v polju dohodek iz zaposlitve pod oznakami 1101, 1102, 1103, 1104, 1105 in 1109. To so podatki o plačah, nadomestilih plač in povračilih stroškov v zvezi z delom ter nekateri drugi dohodki. Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZDoh-2) v 44. členu določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo med drugim tudi povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, pod pogoji in do višin, ki jih določa vlada. Povračilo teh stroškov se torej všteva v dohodninsko osnovo le, če delodajalec delavcu izplačuje povračilo stroškov v višjem znesku, kot so priznani z davčnimi predpisi, ki jih sprejme vlada. V tem primeru v davčno osnovo spada le razlika med davčno priznanim in izplačanim povračilom stroškov. Iz navedenega izhaja, da sodišče prve stopnje povračila stroškov za prehrano med delom ter prevoz na delo in z dela ne bi smelo upoštevati kot dohodek dolžnika. Ob upoštevanju tega znaša glede na plačilne liste, ki jih je dolžnik priložil predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, njegova neto plača za mesec marec 2011 701,06 EUR, za meseca april 2011 701,53 EUR in za mesec maj 2011 701,53 EUR. Povprečen mesečen osebni dohodek dolžnika v obdobju od marca do maja 2011 torej znaša 701,37 EUR in ne 1.261,23 EUR neto, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Po plačilu mesečne preživnine v znesku 440,78 EUR torej ostane dolžniku na razpolago povprečni mesečni dohodek v višini 260,59 EUR, kar je manj kot 459,04 EUR.

8. Pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti vpogledati v matični register in se prepričati o tem, koliko otrok ima dolžnik, niso utemeljene. Prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Zbiranje trditvenega in dokaznega gradiva je torej v celoti v rokah strank, sodišče pa brez dokazne pobude strank dokazov ne sme izvajati, razen v primeru iz drugega odstavka 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v postopku za uveljavitev oprostitve plačila taks pa tudi na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1. 9. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, kakšni so dolžnikovi dohodki in da dolžnik ne izpolnjuje dohodkovnega kriterija za oprostitev plačila sodnih taks. Ker je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo že iz tega razloga, se ni ukvarjalo s tem, kakšno je njegovo premoženjsko stanje. Dejansko stanje je glede tega vprašanja ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, kakšno je dolžnikovo premoženjsko stanje, pri tem pa poleg navedb iz obrazca ZST-1, priloženega predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, upoštevati tudi druge razpoložljive podatke o dolžnikovem premoženjskem stanju, predvsem podatke, ki izhajajo iz samega spisa (podatke o dolžnikovem delodajalcu – J. A. d.o.o. in podatke v izvršilnem naslovu v zvezi z lastništvom nepremičnin in premičnin večje vrednosti). Pri tem bo moralo biti pozorno tudi na možnost uporabe četrtega odstavka 12. člena ZST-1. 10. Končno odločbo o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks bo izdalo sodišče prve stopnje, ki bo takrat odločalo tudi o priglašenih stroških pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).