24. 5. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev Radia in televizije Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, ter v postopkih odločanja za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marka Berlana, Iztoka Torya, Aleše Valič, Silve Mravljak, Stanislava Zupana, Zofije Smolič, Polone Flere in Maje Moll Gajič, vseh iz Ljubljane, ter Bojana Kramarja, Kamnik, ki jih zastopa Janez Tekavc, odvetnik v Ljubljani, in Janeza Tekavca, Ljubljana, na seji 24. maja 2012

sklenilo:

1.Zahteva za oceno ustavnosti četrtega odstavka 103.a člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 60/08, 61/08, 32/09, 83/10 in 89/10) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 103.a člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji se zavrže.

3.Ustavna pritožba Marka Berlana, Iztoka Torya, Aleše Valič, Silve Mravljak, Stanislava Zupana, Zofije Smolič, Polone Flere, Bojana Kramarja in Maje Moll Gajič zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 487/2008 z dne 22. 11. 2010 se ne sprejme.

4.Postopek za preizkus ustavne pritožbe Janeza Tekavca zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 487/2008 z dne 22. 11. 2010 se ustavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke ustavnih pritožnikov za plačilo 10 % dodatka k plači, ki naj bi jim kot sindikalnim zaupnikom pripadal na podlagi 103.a člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPKD). Višje sodišče je sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo in tožbenim zahtevkom ustavnih pritožnikov v pretežnem delu ugodilo. Vrhovno sodišče je odločitev Višjega sodišča spremenilo tako, da je tožbene zahtevke ustavnih pritožnikov zavrnilo. Zavzelo je stališče, da iz četrtega odstavka 103.a člena KPKD jasno izhaja, da je dolžnost delodajalca, da zagotovi dodatek le tolikšnemu številu sindikalnih zaupnikov, kot je organizacijskih enot. S tem pa se po stališču Vrhovnega sodišča ne posega v pravico sindikata do odločanja o svoji organiziranosti, ki izhaja iz 76. člena Ustave. Sindikat lahko namreč sam določi tiste zaupnike, ki so glede na število organizacijskih enot upravičeni do dodatka. Ker pa je pri toženi stranki število sindikalnih zaupnikov večje od števila organizacijskih enot in ker nihče od pritožnikov ni izkazal, da je do dodatka upravičen prav on, pa je treba njihove tožbene zahtevke zavrniti.

V ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča zatrjujejo pritožniki neskladje s pravico do sindikalne svobode iz 76. člena Ustave, 11. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), 5. in 28. členom Evropske socialne listine – spremenjena (Uradni list RS, št. 24/99, MP, št. 7/99 – v nadaljevanju MESL) ter s Konvencijami Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic (Uradni list FLRJ, št. 8/58, in Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 87), št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (Uradni list FLRJ, MP, št. 11/58, in Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 98) in št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju (Uradni list SFRJ, MP, 14/82, in Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, MP, št. 15/92 – v nadaljevanju Konvencija MOD št. 135). Zatrjujejo, da so, upoštevaje izpodbijano sodbo, sindikalni zaupniki do dodatka za sindikalno delo upravičeni le, če se organiziranost sindikata izenači z organiziranostjo delodajalca, kar pa naj bi bilo v neskladju s pravico sindikata, da samostojno odloča o svoji organiziranosti. Pri tem se sklicujejo na prakso Evropskega odbora za socialna vprašanja in Evropskega sodišča za človekove pravice. Razlagi četrtega odstavka 103.a člena KPKD, kot jo je podalo Vrhovno sodišče, očitajo tudi arbitrarnost, ker naj bi bila očitno napačna, sodba v tem delu pa tudi neobrazložena.

Pritožniki vlagajo tudi pobudo za oceno ustavnosti 103.a člena KPKD, kolikor se ta razlaga na način, kot ga je razložilo Vrhovno sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti iste določbe je podal tudi Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev Radia in televizije Slovenije. Pobuda in zahteva sta utemeljeni z enakimi razlogi kot ustavna pritožba, poleg tega pa se z njima izpodbijani ureditvi očita tudi neskladje z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker naj bi sindikalni zaupniki pri drugih delodajalcih, ki jih zavezuje KPKD, neovirano dobivali dodatke. Pobudniki in predlagatelj predlagajo, naj Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo in odloči, da je do odprave ugotovljene protiustavnosti do dodatka upravičenih toliko sindikalnih zaupnikov, kolikor jih izhaja iz notranje organizacije sindikata. Predlagajo tudi, naj Ustavno sodišče odloči, da sindikalnim zaupnikom ni treba vrniti dodatkov, prisojenih s sodbo Višjega sodišča.

V vlogi, s katero so dopolnili svojo prvo vlogo, pritožniki (pobudniki) in predlagatelj opozarjajo na dogodke pri toženi stranki po vložitvi ustavne pritožbe. Navajajo, da delodajalec ustavne pritožnike poziva na vračilo že izplačanih dodatkov in za naprej priznava plačilo dodatkov le šestim sindikalnim zaupnikom.

B. – I.

Pobudniki in predlagatelj navajajo, da izpodbijajo 103.a člen KPKD, pri čemer pa iz vsebine njihove vlage izhaja, da dejansko nasprotujejo le četrtemu odstavku te določbe. Zato je Ustavno sodišče štelo, da dejansko izpodbijajo le to določbo KPKD.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavno sodišče ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti določb kolektivnih pogodb. Po točki c) prvega odstavka 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – ZDSS-1) so namreč za odločanje o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Glede na to, da so po Ustavi (125. člen) sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon, vsebuje sodna presoja skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom hkrati tudi presojo njihove skladnosti z Ustavo. Če pa bi delovno sodišče pri presoji zakonitosti kolektivne pogodbe menilo, da je zakon, s katerim mora biti kolektivna pogodba skladna, v neskladju z Ustavo, bi moralo po 156. členu Ustave postopek prekiniti in začeti postopek za oceno ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem.

Za presojo ustavnosti kolektivnih pogodb so torej pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Z učinki za konkretni spor pa imajo podobne pristojnosti tudi sodišča v individualnih sporih, v katerih je odločitev o glavnem vprašanju odvisna od odločitve o zakonitosti oziroma ustavnosti kolektivne pogodbe. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 103.a člena KPKD zavrglo (1. in 2. točka izreka). Očitke o protiustavnosti KP, ki jih uveljavljajo s pobudo, so imeli pobudniki možnost uveljavljati v delovnem sporu, po izčrpanju (tako formalnem kot vsebinskem) vseh pravnih sredstev v tem postopku pa jih lahko uveljavljajo v postopku z ustavno pritožbo (v okviru izpodbijanja razlage Vrhovnega sodišča, na katerem temelji izpodbijana sodba), obravnavano v nadaljevanju.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) (3. točka izreka).

B. – II.

Med ustavnimi pritožniki v prvi vlogi z dne 18. 1. 2011 je bila kot pritožnica navedena tudi Vida Udovič, za katero ni bilo predloženo pooblastilo. Zato je Ustavno sodišče odvetnika pozvalo na predložitev ustreznega pooblastila. Odvetnik pooblastila za to pritožnico ni predložil, temveč je z dopisom z dne 7. 4. 2011 Ustavnemu sodišču sporočil, da glede te pritožnice ustavno pritožbo umika. Ker ustrezno pooblastilo ni bilo predloženo, je Ustavno sodišče štelo, da je odvetnik ustavno pritožbo vložil in umaknil v svojem imenu. Zaradi umika ustavne pritožbe je Ustavno sodišče postopek za njen preizkus ustavilo (4. točka izreka).

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega in tretjega odstavka 25. člena ter drugega in tretjega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Prvo, drugo in tretjo točko izreka je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič – Horvat. Četrto točko izreka je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik