Jedro

Ugotovljeni premoženjski položaj staršev vsekakor upravičuje, da sodišče ob določanju preživnine terja od staršev, naj poskrbita za (vsaj) tako kvaliteto otrokovega življenja, kakor sledi iz primerjalno upoštevanih povprečnih stroškov za člana dvočlanske družinske skupnosti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 12.1.1994. Pri tem je zaupalo očetu-tožniku v vzgojo in oskrbo njuno ml. hčerko N. R., roj.

9.2.1994, materi-toženki pa je naložilo preživnino za hčerko po 20.000,00 SIT na mesec, za čas od 1.3.1998 naprej.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožnikovi pritožbi proti odločitvi o preživnini, tako da je toženkino preživnino za hčerko zvišalo na 35.000,00 SIT. V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (zahteval je namreč preživnino po 50.000,00 SIT na mesec).

Zoper to pravnomočno sodbo je toženka vložila pravočasno revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe druge stopnje, tako da bo v celoti zavrnjena tožnikova pritožba, podrejeno pa razveljavitev sodbe druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo odločanje. Bistveni revizijski razlogi bodo povzeti v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu ZPP, tožnik na vročeno revizijo ni odgovoril, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo, samo če so in kakor so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija očita sodbi druge stopnje procesno kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP. Ob pomanjkanju točne formalne opredelitve (drugi odstavek 354. člena ZPP ima trinajst točk!) zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je treba upoštevati vsebinsko opredelitev, ki je trojna: - da ima "izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, čeprav je bilo dejansko stanje v postopku dovolj razčiščeno" (kar kaže na očitek kršitve iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP); - da bi sodišče druge stopnje "moralo svojo sodbo bolj natančno obrazložiti in zavzeti stališče do vseh zatrjevanih dejstev v tožbi, v pritožbi tožnika in v odgovoru na pritožbo toženke" (kar kaže na očitek kršitve iz 1. odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 365. člena ZPP); - da ne zadošča sklicevanje na 79. člen ZZZDR (Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. RS 14/89, preč. besedilo) za "tako drastično povečanje preživninske obveznosti tožene stranke" in da je - "drugostopenjska sodba v tem delu neobrazložena in v takšni meri nerazumljiva, da je ni mogoče preizkusiti".

Na navedene procesne revizijske očitke je treba odgovoriti, da so neutemeljeni. O neutemeljenosti prvega: Toženka sama v nadaljevanju revizije navaja, da je sodišče druge stopnje "(zgolj) povzelo ugotovitve prvostopenjskega sodišča in očitno ni prišlo do drugačnih dejanskih zaključkov". Kadar sodišče druge stopnje sprejme dejansko stanje, ugotovljeno na prvi stopnji, kot pravilno in popolno ugotovljeno, ni dolžno ponavljati dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje. Povsem v skladu z določbami ZPP o postopku pred sodiščem druge stopnje je zato obrazložitev izpodbijane sodbe, v kateri so ponovljene le tiste dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so po oceni sodišča druge stopnje najbolj bistvene. Sicer pa je delno celo protislovna revizijska trditev, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, čeprav je bilo dejansko stanje v postopku dovolj razčiščeno. Dejansko stanje je namreč razčiščeno (to je ugotovljeno) v sodbi - zato ne more imeti sodba dovolj in hkrati premalo dejanskih ugotovitev.

O neutemeljenosti drugega procesnega očitka: Sodišču druge stopnje ZPP ne nalaga, da bi se moralo izjaviti o vseh dejanskih navedbah tožbe, niti mu ne nalaga, da se izjavi o navedbah odgovora na pritožbo. Določba 2. odstavka 365. člena ZPP mu nalaga, da se mora izjaviti o vseh (bistvenih) navedbah v pritožbi. Zato ta določba, katere kršitev lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 354. člena ZPP, varuje pritožnika - in ne njegovega nasprotnika. Že zato revizija toženke, nasprotnice pritožnika pred sodiščem druge stopnje, s tem revizijskim razlogom ne more biti uspešna.

O neutemeljenosti tretjega: Izpodbijana sodba ima razumljive in povsem zadostne dejanske in pravne razloge o tem, zakaj ugotovljene potrebe otroka in preživninske možnosti obeh staršev narekujejo toženkino preživnino za hčerko v znesku 35.000,00 SIT na mesec - in ne 20.000,00 SIT (kakor je odločilo sodišče prve stopnje) niti 50.000,00 SIT (kolikor je s pritožbo terjal tožnik). Če se toženki ti razlogi ne zdijo prepričljivi, to še ne pomeni, da je sodba v tem delu (to seveda pomeni: v vsem izpodbijanem delu) neobrazložena, nerazumljiva in se je ne da preskusiti.

Neutemeljena je revizijska graja uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, češ da ne zadošča sklicevanje na 79. člen ZZZDR za "tako drastično povečanje preživninske obveznosti tožene stranke". Sodišče druge stopnje sicer ni citiralo te zakonske določbe, vendar tožnica v reviziji tudi ne trdi, da ne pozna tiste njene vsebine, ki se nanaša na preživnino: sodišče določi preživnino ob upoštevanju otrokovih potreb in preživninskih možnosti vsakega izmed staršev. Prav o teh pravno odločilnih dejstvih ima izpodbijana sodba jasne razloge. Med njimi ni okoliščin, ki naj bi jih po toženkinem revizijskem mnenju sodišče druge stopnje upoštevalo, pa jih ne bi smelo: namreč, da je hčerka ostala pri očetu-tožniku, kar je v današnjem času nenavadno; in da toženka s hčerko v zadnjem času ni imela stikov (kar v reviziji pojasnjuje s tožnikovo agresivnostjo in s svojimi zdravstvenimi težavami).

Na revizijske razloge, s katerimi toženka utemeljuje trditev, da ne zmore naložene preživnine in da bi še na prvi stopnji naloženih 20.000,00 SIT na mesec komaj zmogla, pa je treba odgovoriti, da so podlaga revizijske presoje le dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, ki jih ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP). Med temi ugotovitvami so odločilne: - da hčerka pravdnih strank, v času razveze stara štiri leta, potrebuje po 70.000,00 SIT na mesec (od tega 20.000,00 SIT za vrtec in nadaljnjih 30.000,00 SIT za druge individualne potrebe - medtem ko je preostalih 20.000,00 SIT po sprejeti oceni sodišča prve stopnje potrebnih za njen delež pri skupnih potrebah družinske skupnosti z očetom); - da imata pravdni stranki - in torej predvsem toženka - po okoli 200.000,00 SIT mesečnih dohodkov iz premoženja, poleg tega pa poklic, ki omogoča dobro pridobitno delo (toženka je v svojih osebnih podatkih navedla, da je zdravstveni tehnik).

Revizijsko sodišče ocenjuje, da je pri takšni dejanski podlagi odločanja pravilno, torej v skladu z določbami 79. člena in drugih ZZZDR, upoštevana nujna individualnost ocene in ugotovitve otrokovih preživninskih potreb - saj ugotovljeni premoženjski položaj staršev ml. N., torej pravdnih strank, vsekakor upravičuje, da sodišče ob določanju preživnine terja od staršev, naj poskrbita za (vsaj) tako kvaliteto otrokovega življenja, kakor sledi iz primerjalno upoštevanih povprečnih stroškov za člana dvočlanske družinske skupnosti (73.444,00 SIT na mesec po statistiki življenjskih stroškov za november 1997, v primerjavi z ugotovljenimi stroški 70.000,00 SIT na mesec, po stanju ob koncu glavne obravnave marca 1998).

Revizijsko sodišče sprejema pravno presojo, da mora toženka prispevati preživnino 35.000,00 SIT na mesec, ko nima nobenih skrbi z nego, vzgojo, zdravjem in varstvom otroka - in s tem prispevati nekaj več kot polovico potrebnih denarnih sredstev za otrokovo preživljanje, kakor je obrazložilo sodišče druge stopnje, ob upoštevanju otroškega dodatka 7.000,00 SIT. Revizijsko sodišče ne more pritrditi toženkini revizijski trditvi, da bi ji pri taki preživnini ostalo le okrog 20.000,00 SIT na mesec - ker za takšno oceno ni dejanske podlage v izpodbijani pravnomočni sodbi. Kar vsebuje revizija dejanskih razlogov v podkrepitev tej trditvi, jih revizijsko sodišče ne more upoševati zaradi že obrazložene prepovedi obravnavanja dejanskih vprašanj na revizijski stopnji (3. odstavek 385. člena ZPP).

Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je na podlagi določbe 393. člena ZPP zato treba zavrniti.