Jedro

Nobenega dvoma ni, da odločitev o obsegu zakonite preživninske obveznosti preživninskih zavezancev do njima skupne preživninske upravičenke ne more biti različna. Jamstvo za preprečitev možnosti, da bi se to zgodilo, je odločanje o dveh divergentnih zahtevkih iz naslova zakonitega preživljanja pred istim sodiščem, saj šele to omogoča združitev dveh pravd v skupno obravnavanje in izdajo skupne sodbe (300. člen ZPP). Glede na prebivališče skupne mladoletne hčerke pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti tudi optimalna možnost izvedbe dokaznega postopka pred delegiranim sodiščem, izvajanje katerega doslej še ni bilo začeto.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi kot drugo stvarno pristojno sodišče Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožnik je 23.3.2005 vložil pri Okrožnem sodišču v Mariboru laično tožbo s tožbenim zahtevkom za znižanje preživnine in določitev stikov s pravdnima strankama skupno mld. hčerko L. T., slednja pa je zastopana po materi A. T. kot zakoniti zastopnici, s katero prebivata v ... na območju Občine in Centra za socialno delo R., vložila dne 1.4.2005 zoper očeta M. K. tožbo za zvišanje preživnine pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Mariboru, ki se po razpisu naroka za glavno obravnavo - pozneje sicer preklicanega iz razloga, ker je bila tedaj že razpisana glavna obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani - ni več moglo izreči za krajevno nepristojno (22. člen Zakona o pravdnem postopku), je vrhovnemu sodišču predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (Okrožnega sodišča v Ljubljani) za odločanje v tej zadevi. V predlogu se je sklicevalo na razlog smotrnosti z obrazložitvijo, da gre v obeh zadevah za spor o zakonitem preživljanju iste preživninske upravičenke, ki ima stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani in ki je 26.9.2005 že opravilo glavno obravnavo, glede na stalno prebivališče preživninske upravičenke in zakonite zastopnice pa bo moral tudi mnenje o primernosti stikov izdelati center za socialno delo z območja Okrožnega sodišča v Ljubljani, pred katerim bi bilo končno bolj ekonomično tudi morebitno izvajanje dokazovanja z zaslišanjem prič v primeru, če bi se izkazalo za potrebno morda neposredno zaslišanje socialne delavke, vzgojiteljice in podobno.

Predlog je utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pritrditi je treba mnenju iz predloga sicer stvarno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je spričo učinkov določbe prvega odstavka 22. člena ZPP postalo tudi krajevno pristojno za odločanje po tožbi tožnika M. K., da v obravnavanem primeru razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti. Nobenega dvoma ni, da odločitev o obsegu zakonite preživninske obveznosti preživninskih zavezancev do njima skupne preživninske upravičenke ne more biti različna. Jamstvo za preprečitev možnosti, da bi se to zgodilo, je odločanje o dveh divergentnih zahtevkih iz naslova zakonitega preživljanja pred istim sodiščem, saj šele to omogoča združitev dveh pravd v skupno obravnavanje in izdajo skupne sodbe (300. člen ZPP). Glede na prebivališče skupne mladoletne hčerke pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti tudi optimalna možnost izvedbe dokaznega postopka pred delegiranim sodiščem, izvajanje katerega doslej še ni bilo začeto. Zato je vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.