Jedro

Na podlagi 159. člena ZPIZ/83 dokupljena doba se lahko upošteva le pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice in pri odmeri starostne pokojnine, ni pa je mogoče upoštevati pri ugotavljanju pretežnega dela zavarovalne dobe za ožji ali širši obseg pravic na podlagi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1. Ob izostanku izrecne zakonske opredelitve pojma "pretežen" je izpodbijana sodba kot pretežni del zavarovanja pravilno štela zavarovanje v obsegu, večjem od polovice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. 4121733 z dne 9. 12. 2002, tožeči stranki prizna pravica do starostne pokojnine v mesečnem znesku 74.545,53 SIT (sedaj 311,07 EUR) od 1. 10. 2002 dalje, odmerjena po določbi (pravilno: odločbi) tožene stranke z dne 26. 9. 2002, in da ji je tožena stranka dolžna izplačati razliko med navedenim zneskom in zneskom po odločbi z dne 9. 12. 2002 v višini 40.217,36 SIT (sedaj 167,82 EUR), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratne posamične razlike dalje do plačila.

Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je bila tožeča stranka 12 let in 2 meseca zavarovana za ožji obseg pravic, 6 let in 7 mesecev (od 1. 3. 1996 do 30. 9. 2002) pa za širši obseg. Ker je bila pretežni del zavarovanja zavarovana za ožji obseg pravic, ji je bila na podlagi osmega odstavka 34. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadaljnji) starostna pokojnina pravilno odmerjena od dejanske pokojninske osnove. Iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti dokupljena pokojninska doba (16 let in 6 mesecev) se ne všteva v dobo zavarovanja niti za ožji niti za širši obseg pravic, upošteva pa se pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice in pri njeni odmeri.

Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je pritožbi tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Med drugim je obrazložilo, da je pri ugotavljanju pretežnega dela zavarovalne dobe mogoče upoštevati le čas dejanskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (delovno razmerje, obvezno zavarovanje po 11. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ/83, Ur. l. SRS, št. 27/1983 in nadaljnji in obvezno zavarovanje po 19. členu ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/1992 in nadaljnji), ne pa tudi obdobij, za katera so bili naknadno plačani prispevki s t. i. dokupom.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pri opredelitvi statusa zavarovalne dobe od 1. 1. 1964 do 31. 12. 1979 (obdobje dejanskega opravljanja kmetijske dejavnosti) je sodišče zmotno uporabilo določila ZPIZ/83 (159. člen) in kasnejših pokojninskih zakonov. Ker so bili za to obdobje tožeči stranki odmerjeni prispevki v višini in po merilih, ki veljajo za primer zavarovanja za poln obseg pravic, ga bi bilo zato potrebno upoštevati pri izračunu pretežnega dela zavarovanja, tožeči stranki pa bi bila v posledici zagotovljena odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove. Tudi glede obdobja od 1. 1. 1984 do 28. 2. 1996 je sodišče zmotno uporabilo določila ZPIZ. Najmanj od 1. 4. 1992 dalje je bila tožeča stranka zavarovana za polni obseg pravic, kar je razvidno iz izpisa pokojninske dobe, prijav v zavarovanje in vpisa v delovni knjižici. Zmotno je uporabljeno tudi določilo 34. člena ZPIZ-1 glede termina "pretežni" del skupnega zavarovanja. Pretežno pomeni velika večina in ne že vsaka količina nad 1/2, kot je to presodilo sodišče. Pretežni del zavarovanja za ožji obseg pravic je po prepričanju tožeče stranke podan takrat, kadar obsega najmanj 3/4 skupne zavarovalne dobe. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da sodbi razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka revizija ne uveljavlja, zato v tem obsegu Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Tožeči stranki je bila z izpodbijano odločbo tožene stranke odmerjena starostna pokojnina ob upoštevanju osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1, ki določa, da zavarovanec oziroma upokojenec, ki je pretežni del skupnega obveznega zavarovanja do pridobitve pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo.

Izpodbijana sodba ugotavlja, da je imela tožeča stranka ob upokojitvi 35 let 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe. Od 1. 1. 1984 do 28. 2. 1996 je bila zavarovana za ožji obseg pravic, od 1. 3. 1996 do 30. 9. 2002 pa za širši obseg pravic. Iz naslova dokupa opravljanja kmetijske dejavnosti ima 16 let in 6 mesecev pokojninske dobe.

Ugotovitev sodišča o času trajanja zavarovanja za širši in ožji obseg pravic predstavlja ugotovitev dejanske narave, na katero je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizija očita, da je glede obdobja od 1. 1. 1984 do 28. 2. 1996 sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker naj bi bila najmanj od 1. 4. 1992 dalje tožeča stranka zavarovana za polni obseg pravic. Ker očitek po svoji vsebini ne predstavlja uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava, temveč v reviziji nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ga ni mogoče upoštevati.

Neuspešno je revizijsko zatrjevanje, da je glede zavarovalne dobe od 1. 1. 1964 do 31. 12. 1979 (dokupljeno obdobje iz naslova dejanskega opravljanja kmetijske dejavnosti) sodišče zmotno uporabilo določila pokojninske zakonodaje, ker bi to obdobje moralo upoštevati pri izračunu pretežnega dela zavarovanja in sicer kot zavarovanje za širši (poln) obseg pravic. Navedeno obdobje je bilo s sklepom tožene stranke z dne 5. 5. 1988 dokupljeno na podlagi 159. člena ZPIZ/83. Ta v prvem odstavku določa, da se zavarovancem v pokojninsko dobo všteva kot zavarovalna doba tudi čas opravljanja samostojne dejavnosti v SR Sloveniji iz 9., 10. in 11. člena tega zakona pred uvedbo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če plačajo prispevek za kritje obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tožeči stranki, ki je bila v času dokupa zavarovana kot drugi kmet (11. člen ZPIZ/83), je bil dokup omogočen na podlagi drugega odstavka citiranega določila, v skladu s katerim je bila pod pogoji iz prvega odstavka pravica do vštetja v pokojninsko dobo omogočena tudi zakoncu, otroku ali drugemu družinskemu članu nosilca samostojne gospodarske ali kmetijske dejavnosti, če je skupaj z njim opravljal takšno dejavnost. Niti določbe ZPIZ/83 niti Sklepa o pogojih, načinu, osnovi in rokih za plačilo prispevkov za vštevanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo (Ur. l. SRS, št. 41/1983) ne dajejo izrecne podlage za to, da bi bilo na podlagi 159. člena ZPIZ/83 dokupljeno dobo mogoče šteti bodisi kot zavarovanje za širši bodisi za ožji obseg pravic (tako je npr. osnova za plačilo prispevka za omenjeni dokup v IV. točki citiranega Sklepa določena v enotni višini, medtem ko je v primeru z ZPIZ/92 in ZPIZ-1 urejenega zavarovanja za širši in ožji obseg pravic osnova za ti dve zavarovanji določena različno). Poleg tega je bila tožeča stranka v času zavarovanja kot drugi kmet po 11. členu ZPIZ/83 ne glede na višino zavarovalne osnove in višino plačanega prispevka v vsakem primeru lahko zavarovana le za ožji obseg pravic (starostna, invalidska in družinska pokojnina), zato bi bila za obdobje pred veljavnostjo ZPIZ/83 (od 1. 1. 1964 do 31. 12. 1979), ko kmetje sploh še niso bili vključeni v enoten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, še toliko manj upravičena do priznanja zavarovanja za poln obseg pravic. Revizijsko sodišče zato soglaša s drugostopenjsko presojo, da se na podlagi 159. člena ZPIZ/83 dokupljena doba upošteva le pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice in pri odmeri starostne pokojnine (revizija ne uveljavlja, da to v primeru tožeče stranke ni bilo spoštovano), ni pa je mogoče upoštevati pri ugotavljanju pretežnega dela zavarovalne dobe za ožji ali širši obseg pravic na podlagi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določilo 34. člena ZPIZ-1 glede termina "pretežen" del skupnega obveznega zavarovanja, ki bi moral po oceni tožeče stranke obsegati najmanj 3/4 skupne zavarovalne dobe. Ob izostanku izrecne zakonske opredelitve pojma "pretežen", je po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba kot pretežni del zavarovanja pravilno štela zavarovanje v obsegu, večjem od polovice. V pogovornem jeziku se namreč beseda "pretežen" običajno uporablja za opis nečesa, kar ima prevladujoči značaj (oziroma v numeričnem zapisu: kar znaša najmanj 51 %). Vsebinsko podobno pomen besede "pretežen" razlaga Slovar slovenskega knjižnega jezika (DZS, 1994, str. 1027): 1. ki obsega, predstavlja večji del česa (v glavnem, večinoma); 2. ki obstaja v razmeroma veliki meri, stopnji (precej). Ker je sodišče ugotovilo, da je bila tožeča stranka nad polovico skupnega obveznega zavarovanja (izraženo v odstotku: 64, 8 %) zavarovana za ožji obseg pravic, je ob upoštevanju osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 pravilno presodilo, da ni upravičena do odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove.

Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.