Jedro

Izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi pomeni izjemo od splošnega načela v ZDen, zato je potrebno te izjeme interpretirati restriktivno. Odločba mora utemeljiti odločitev, da določene nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi. Pred zavrnitvijo zahtevka za nadomestno nepremičnino je potrebno v postopek pritegniti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanca.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 30. 1. 2002, se odpravi, ter zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A, Izpostava B z dne 28. 5. 2001. Organ prve stopnje je z navedeno odločbo zavrnil zahtevek za denacionalizacijo vlagatelja AA po pokojni upravičenki BB v delu, ki se nanaša na vrnitev parcele 851/65 k.o. C, ki je nastala z delitvijo podržavljene parcele št. 851/45 k.o. C v izmeri 905 m2, v vrednosti 196,11 DEM. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da iz spisne dokumentacije izhaja, da vrnitev obravnavane parcele v naravi ni možna, saj se nahaja v ograjenem območju vodovodnega črpališča D, na območju katerega velja posebni režim. Prav tako ni možno vračilo v obliki nadomestnega zemljišča, saj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Sloveniji (v nadaljevanju: Sklad), s katerim mora upravičenec doseči sporazum, kadar želi vračilo podržavljenega premoženja v obliki nadomestnih zemljišč, sporazuma z upravičencem ni sklenil. Sklad je v izjavi volje z dne 12. 4. 2001 celo nasprotoval vračilu v obliki nadomestnega zemljišča, ker bi nadaljevanje postopka dodelitve nadomestnega zemljišča in stroški nadaljnih postopkov (razdružitev solastnine) bistveno presegli vrednost zemljišča. Prvostopni organ je vlagatelja pravilno pozval, naj spremeni svoj zahtevek v delu, ki se nanaša na vrnitev obravnavane parcele in ga tudi opozoril na posledice, kolikor tega ne bo storil. Glede na to, da vlagatelj nasprotuje obliki vračanja v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, ki bi prišla v poštev v tem primeru, drugačne možnosti za vračilo pa ni, je po mnenju organa druge stopnje prvostopni organ odločil pravilno, ko je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bil dne 11. 5. 1998 podan predlog za združitev nacionaliziranih parcel upravičencev BB v obliki nadomestnega zemljišča. Nadomestno zemljišče naj bi bilo vrnjeno v eni skupni parceli v obliki nadomestnega zemljišča. Za parcelo 623 je bilo ugodeno, za parcelo 851/65 pa ne, ker bi stroški presegli vrednost zemljišča. Ta trditev je nesmiselna, saj bi združitev dveh postopkov poenostavilo zadevo, stroški pa bi bili minimalni. Z izdano odločbo se mu tudi nepravično odvzema lastnina. Sprejema, da bi bilo zemljišče potrebno za črpališče, vendar je on predlagal ali plačilo dejanske tržne vrednosti, nadomestno zemljišče oziroma vrnitev zemljišča v naravi, potem pa bi on z upravljalcem sklenil najemno pogodbo. To bi bili pravični pogoji in ne vsiljen odkup z vrednostnimi papirji. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so podani razlogi za zavrnitev zahtevka za denacionalizacijo, v katerem je tožnik zahteval vrnitev nepremičnine v naravi oziroma v obliki nadomestnega zemljišča. V ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 67/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. raz., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US) je v 2. členu uveljavljeno načelo, da se podržavljeno premoženje praviloma vrne v naravi v last in posest, če seveda niso podani razlogi, zaradi katerih ni mogoče vračilo v naravi (določeni z ZDen kot na primer razlogi iz 3. odstavka 16. člena, 1. odstavka 19. člena, 32. člena itd., oziroma razlogi, določeni v drugih zakonih, kakor je to določeno v 3. odstavku 6. člena ZDen.). Izključitev možnosti vračila podržavljenega premoženja v naravi pomeni izjemo od splošnega načela v ZDen, zato je potrebno te izjeme interpretirati restriktivno. V ugotovitvenem postopku je potrebno pravilno in popolno ugotoviti dejanske razloge na katerih temelji odločitev, da določene nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, iz odločbe pa morajo biti razvidni tudi pravni razlogi, na katere je denacionalizacijski organ oprl svojo odločitev. Dokazno breme, da so pogoji za izvzem izpolnjeni, so na strani lastnika nepremičnine oziroma tudi uporabnika, ki te nepremičnine uporablja. Izpodbijane odločbe, glede na ugovor tožeče stranke, ki vztraja pri vračilu nepremičnine v naravi, v navedeni smeri, torej da je podan razlog, zaradi katerega vračilo v naravi ni možno, ni mogoče preizkusiti. V ponovnem postopku naj tožena stranka izvede ugotovitveni postopek glede nemožnosti vrnitve nepremičnine v naravi, v postopek pritegne lastnika nepremičnine (po zemljiškoknjižnem izpisku Občina) in morebitnega upravljalca, ter svojo odločitev utemelji tudi s pravilnimi pravnimi razlogi morebitne ponovno ugotovljene izključitve možnosti za vrnitev v naravi, da bo preizkus izpodbijane odločbe in ugovorov tožeče stranke možen.

Tožeča stranka nadalje utemeljeno ugovarja zavrnitvi zahtevka za nadomestno nepremičnino. Po izdaji obvezne razlage 1. odstavka 27. člena ZDen (Uradni list RS, št. 66/00) je v primeru, če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, Sklad kmetijskih zemljišč RS zavezanec za vračilo takšnih zemljišč, če upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi. Sklad je torej v navedenih primerih izrecno določen kot zavezanec. Opredelitev kot zavezanca izhaja iz nemožnosti vračanja v naravi. Ni pomembno ali so podržavljena kmetijska zemljišča v njegovih sredstvih ali ne. Pomembno tudi ni, zakaj kmetijskih zemljišč ni možno vrniti v naravi. Ker je glede na novelo Sklad posebej opredeljen kot zavezanec, ga je potrebno pritegniti v postopek, toda kot zavezanca. Povečanje možnosti vračanja v naravi, kadar so izpolnjeni pogoji po določbah ZDen - je bil, kot to izhaja iz predloga obvezne razlage, tudi namen navedene novele (sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 1057/99 z dne 26. 10. 2000). Glede na navedeno razlogi iz dopisa Sklada z dne 12. 4. 2001, niso razlogi, ki bi razbremenili Sklad njegove zaveze, torej tudi niso zadostni razlogi, da je organ zaključil, da vračilo v obliki nadomestnega zemljišča ni mogoče. V obravnavani zadevi je dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, bilo je tudi napačno uporabljeno materialno pravo in procesno pravo, zato je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.