Jedro

Ne glede na to, pa je bilo postopanje izvedenca, ki je upošteval vrednost sekancev in le-to odštel od stroška odstranitve jablan, pravilno tudi iz vidika standarda dobrega gospodarja, ki je ob sekanju dreves dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadlim lesom.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku znesek 1.003,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku je zahtevek za znesek 29.360,00 EUR zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožniku 3,4% njegovih pravdnih stroškov, tožnik pa je dolžan povrniti tožencu 96,6% njegovih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker v izpodbijani sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in ker je v odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med temi samimi listinami, zapisniki oz. prepisi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožba nadalje izpostavlja, da je sodišče prve stopnje nekritično povzelo mnenje izvedenca, da naj bi tožnik iz zakupljene nepremičnine odstranil 1.100 jablan, čeprav je priča A. A. izpovedala, da je bilo na zemljišču več kot 3.000 jablan, v pisni izjavi pa je zapisala, da jih je bilo 2.700. Tožnik pa je trdil, da je bilo jablan 4.000. Sodišče prve stopnje pri številu jablan, ki so bile odstranjene, ni ocenilo vseh dokazov posebej in vse dokaze skupaj. V kolikor bi to storilo, bi moralo zaključiti, da je bilo na zemljišču 4.000 jablan in bi tako strošek odstranjenih jablan (upoštevaje vrednost odstranitve ene jablane 1,51 EUR) znašal 6.040,00 EUR). Nadalje prereka postopanje sodišča prve stopnje, ki je škodo, ki naj bi tožniku nastala, zmanjšalo za znesek 660,00 EUR, kar naj bi predstavljalo ceno za 66 m3 sekancev. V postopku namreč ni bilo dokazano, da je tožnik sekance prodal. Tožnik zatrjuje, da je debla jablan odpeljal en kilometer stran in jih tam pustil ter za to še plačal gospodu B. B. Nadalje poudarja, da je bilo zemljišče zaradi udornih jam na mestu, kjer bi se konji lahko napajali, povsem neuporabno za vzrejo konj, zato bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, koliko škode je tožniku nastalo, ker konj ni mogel več vzrejati. V trenutku najema zemljišča je imel tožnik 10 konjev, ki so bili omejeni na hlevsko rejo, zato so dosegali le nizko ceno in so bili primerni za prodajo mesa. Prilaga kopije računov za prodajo konj, ki izkazujejo, da se je tožnik ukvarjal s prodajo konj in je bil ob dobiček zaradi nezmožnosti vzpostavitve plemenske vzreje. Imel je tudi že tri kobile, ki so bile namenjene za sporno zemljišče. Pričakovan dobiček na kobilo je 500,00 EUR in predstavlja dobiček od prodaje žrebičkov posamezne kobile. Skupaj je bila tako letna izguba dobička ob upoštevanju, da je imel tožnik tri kobile, 1.500,00 EUR, za čas zakupa zemljišča do leta 2024 torej 12.000,00 EUR. Predlaga, da se v postopek pritegne izvedenec iz področja kmetijstva, ki bo lahko potrdil oceno izgube dobička. Izguba dobička zaradi nezmožnosti vzreje konj znaša za 8 let 12.000,00 EUR, navedena okoliščina glede temelja in višine pa v sodbi manjka, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da naloži tožencu plačilo celotne odškodnine tožniku, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Stroškov ne priglaša. 3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in se zavzema za zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev, o očitani bistveni kršitvi določb postopka, ki jo uveljavlja pritožba, pa bo obrazloženo v nadaljevanju, saj se nanaša na izgubljen dobiček glede nezmožnosti vzreje treh kobil. 6. V predmetnem postopku je tožnik s tožbo zahteval ugotovitev, da ima v zakup dano zemljišče skrito napako, zaradi katere ga ne more uporabljati za namen, za katerega je bilo dano v zakup, v posledici česar je zahteval povračilo škode, ki mu je nastala zaradi odstranitve 4.000 jablan v skupnem znesku 29.360,00 EUR. Tožnik je tekom postopka sicer navedel, da mu je nastala škoda tudi v obliki izgubljenega dobička zaradi nezmožnosti vzreje konjev, pri čemer je bil pričakovan letni dobiček na kobilo 500,00 EUR, kar znaša za tri kobile, kolikor jih je tožnik takrat imel, 1.500,00 EUR letno oziroma za ves čas zakupa 12.000,00 EUR, vendar pa tožnik tožbenega zahtevka v tej smeri ni nikoli tekom postopka pred sodiščem prve stopnje postavil oziroma postavljenega tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine zaradi odstranitve jablan ni nikoli modificiral. Tako je sodišče prve stopnje pravilno odločalo v mejah postavljenega zahtevka in podane trditvene podlage tožnika ter mu ni mogoče očitati, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Glede na navedeno tako ni podana očitana 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Iz istega razloga tudi ni potrebe po pritegnitvi izvedenca kmetijske stroke, ki bi ocenil izgubo dobička zaradi nezmožnosti vzreje konjev. Kot je bilo že pojasnjeno takšnega zahtevka tožnik niti ni postavil, prav tako pa ni predlagal dokazovanja z izvedencem kmetijske stroke v tej smeri, kot tudi ni nasprotoval ne s strani sodišča prve stopnje postavljenim vprašanjem za izvedenca, ki se niso nanašala na izgubljen dobiček glede vzreje konjev, kot tudi ni ugovarjal izdelanemu izvedenskemu mnenju, iz katerega te ugotovitve niso izhajale.

8. V čem je podana kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa pritožba ne pove. Pritožba je namreč zgolj povzela zakonsko dikcijo citirane točke, pri čemer pa se ni opredelila do konkretnih kršitev, ki bi se nanašale na nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med temi samimi listinami, zapisniki oz. prepisi.

9. Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo v skladu z določili ZPP, pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

10. Med pravdnima strankama ni več pritožbeno sporen temelj zahtevka, temveč zgolj še višina zahtevka, natančneje, koliko jablan je tožnik posekal, saj je od tega odvisna višina povrnitve škode, ki je tožniku nastala. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je nekritično povzelo mnenje izvedenca, da naj bi tožnik iz zakupljene nepremičnine odstranil 1.100 jablan, čeprav je priča A. A. izpovedala, da je bilo na zemljišču več kot 3.000 jablan, v pisni izjavi pa da jih je bilo 2.700, tožnik pa da jih je bilo 4.000 jablan.

11. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, je izvedenec pri prvi izdelavi mnenja povzel zgolj navedbe tožnika o številu jablan in glede na podano število 4.000 jablan, ocenil višino nastale škode. Po ugovoru toženca glede števila jablan na spornem zemljišču, pa je izvedenec svoje mnenje dopolnil, ponovno določil število jablan na spornem zemljišču in natančno opisal, kako je določil število jablan na zemljišču. Do skupnega števila dreves je prišel na podlagi DOF posnetka, s pomočjo katerega je preštel drevesa v posamezni vrsti in število vrst, hkrati pa si je pri tem pomagal s povprečnim številom posajenih dreves na en tekoči meter (podrobneje 13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Tako je ugotovil, da je bilo na spornem zemljišču 1.100 jablan. Tožnik pa nasprotno ni z ničemer izkazal, da je bilo jablan na spornem zemljišču 4.000, prav tako njegovih trditev ni potrdila priča A. A., ki je ocenil, da je bilo na spornem zemljišču posajenih približno 2.700 dreves (list. št. 45 in list. št. 61, 62, 63 in 64). Tožnik tudi ni ugovarjal izvedenskemu mnenju, konkretno izračunu števila jablan, le na zadnjem naroku je vztrajal pri povrnitvi škode, kot jo je ugotovil izvedenec v prvem izvedenskem mnenju. Glede na navedeno tako sodišču prve stopnje ni mogoče očitati pomanjkljive dokazne ocene v smislu 8. člena ZPP.

12. Nadalje pritožba sodišču prve stopnje očita, da je škodo, ki naj bi tožniku nastala z odstranitvijo jablan, zmanjšalo za znesek 660,00 EUR, kar naj bi predstavljalo ceno za 66 m3 sekancev. V postopku po oceni tožnika namreč ni bilo dokazano, da je sekance prodal. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, je izvedenec tako pri prvem izračunu, s katerim se tožnik strinja in pri njem vztraja tudi v pritožbi, kot tudi v dopolnitvi izvedenskega mnenja, upošteval prihodek, ki ga je imel tožnik s prodajo lesa za sekance. Tožnik ni ugovarjal ne zoper prvotno izvedenske mnenje, ne zoper njegovo dopolnitev glede zmanjšanja višine ugotovljene škode zaradi prodaje sekancev. Ugovor v tej smeri, ki ga je postavil v pritožbi, predstavlja pritožbeno novoto, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena (337. člen ZPP). Ne glede na to, pa je bilo postopanje izvedenca, ki je upošteval vrednost sekancev in le-to odštel od stroška odstranitve jablan, pravilno tudi iz vidika standarda dobrega gospodarja, ki je ob sekanju dreves dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadlim lesom.1

13. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izračunu izvedenca, ki je od višine ugotovljene škode odštel prihodek iz naslova prodaje jablan za sekance. Tako je ob upoštevanju prihodka od sekancev sodišče prve stopnje pravilno tožniku iz naslova odstranjenih jablan priznalo škodo v znesku 1.003,00 EUR, ki mu jo mora povrniti toženec.

14. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih nobena od strank ni priglasila.

1 Kar je tudi sicer v skladu s Programom ravnanja z odpadki Vlade RS, ki predvideva odpadni les za ponovno uporabo, sekance ipd.