Jedro

Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka tožniku, ki mu je odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, na podlagi 42. člena ZDR (obveznost plačila), ki se skladno s 5. členom ZJU in 88. členom ZObr uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo po drugi formacijski dolžnosti, zato mu pripada plačilo v višini osnovne plače kot je bila določena za sodelavca, ki ga je tožnik nadomeščal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se kot nezakonita razveljavi odločba tožene stranke št. … z dne 22. 4. 2009 in da je tožena stranka dolžna razveljavljeno odločbo nadomestiti z novo, s katero bo tožeči stranki poleg ostalih določb določila nominalni znesek, ki je osnova za izračun plače v višini 3.300,00 EUR mesečno poleg že priznanega dodatka za nevarnost na območju delovanja in dodatka za nevarne naloge še položajni dodatek za nadomeščanje poveljnika (načelnika) v višini 300,00 EUR z veljavnostjo od 1. 5. 2009 do 30. 9. 2009, v 8 dneh pod izvršbo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati prikrajšanje pri plači v višini 500,00 EUR neto mesečno od 1. 5. 2009 dalje do 30. 9. 2009, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska prikrajšanja, to je od 15. dne v mesecu za pretekli mesec do dneva plačila in od bruto zneska obračunati in odvesti vse ustrezne prispevke in davke v skladu z zakonom, vse v 8 dneh pod izvršbo (prvi odstavek II. točke izreka). Višji zahtevek, za plačilo razlike do 700,00 EUR mesečno, je zavrnilo (drugi odstavek II. točke izreka). Odločilo pa je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 210,57 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka).

Zoper ugodilni del sodbe se pravočasno iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) pritožuje tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožniku osnovo za obračun plače določilo v višini 3.400,00 EUR, prekoračilo tožbeni zahtevek, hkrati pa je kršilo tudi 14. točko (pravilno: 14. točko 2. odstavka) 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv oziroma nasprotuje samemu sebi. Sodišče pa je tudi napačno uporabilo materialno pravo, ker je Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, ki je veljala v spornem obdobju, v 6. členu določala, da je minimalna osnova za naziv major 3.300,00 EUR. Glede na to, da je tožnik od 1. 5. 2009 dalje dolžnost pomočnika na mednarodni vojaški dolžnosti opravljal v nazivu stotnik in ne major, mu je bil skladno s 6. členom Uredbe določen nominalni znesek 2.900,00 EUR na mesec, ki je osnova za izračun njegove plače. Priglaša pritožbene stroške.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožene stranke, saj so v celoti neutemeljene in zavajajoče. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v celoti kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo tudi pritožbene stroške tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da obrazložitev vsebuje pravilne dejanske in pravne razloge in da je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tako tudi ne kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Izrek sodbe ni nerazumljiv in ne nasprotuje samemu sebi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik z ukazom o napotitvi na opravljanje nalog v tujini št. ... z dne 27. 2. 2009 za čas od 25. 3. 2009 do 30. 9. 2009 napoten na opravljanje vojaške službe v okviru sodelovanja Republike Slovenije in Slovenske vojske v mirovnih silah A. v mednarodnih silah B. v Bosno in Hercegovino. Razporejen je bil na formacijsko dolžnost Pomočnik na mednarodni vojaški dolžnosti pod zaporedno številko ..., po formaciji št. ..., v nacionalni element (C.). Na podlagi tega ukaza mu je bila dne 10. 3. 2009 izdana odločba o plači z osnovno plačo 2.900,00 EUR mesečno in dodatki: za nevarnost v območju delovanja - 500,00 EUR, za nevarne naloge - 500,00 EUR in položajni dodatek - 500,00 EUR. Z novim ukazom z dne 10. 4. 2009 je bil razveljavljen ukaz z dne 27. 2. 2009, tako da je bil tožnik za čas od 1. 5. 2009 do 30. 9. 2009 napoten na drugo dolžnost, in sicer na opravljanje vojaške službe v okviru sodelovanja Republike Slovenije in Slovenske vojske v mirovnih silah A. v mednarodnih silah B. v Bosno in Hercegovino in razporejen na formacijsko dolžnost Pomočnik na mednarodni vojaški dolžnosti pod zaporedno število ..., po formaciji ..., v skupino starešin SV na dolžnostih v mirovnih misijah in operacijah - Poveljstvo B.. Za to dolžnost mu je bila izdana izpodbijana odločba o plači, s katero mu je bila določena osnovna plača v višini 2.900,00 EUR ter dodatka za nevarnost na območju v znesku 500,00 EUR in za nevarne naloge v znesku 500,00 EUR. Zoper to odločbo je dne 29. 5. 2009 vložil ugovor, da mu je bila določena plača za dolžnost stotnika, dejansko pa opravlja dela in naloge na formacijski dolžnosti major, ker zamenjuje podpolkovnika D.D.. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožnik tožbo vložil pravočasno, saj je bila vložena priporočeno na pošto dne 24. 8. 2009 zaradi molka organa, ker tožena stranka o ugovoru ni odločila, in da je tožnik v obdobju od 1. 5. 2009 do 30. 9. 2009 zaradi potreb dela dejansko nadomeščal D.D.. Ta je bil razporejen na formacijsko dolžnost pomočnika na mednarodni vojaški dolžnosti pod zaporedno številko ... po formaciji ..., za to dolžnost pa mu je bila določena tudi plača. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje bi morala tožena stranka tožniku, ki mu je odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, na podlagi 42. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ki se skladno s 5. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) in 88. členom Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 in naslednji) uporablja tudi za delavce na obrambnem področju, zagotoviti ustrezno plačilo za opravljeno delo. Ker je v spornem obdobju tožnik dejansko opravljal delo po formacijski dolžnosti pod zaporedno številko ... v formaciji ..., mu pripada plačilo v višini osnovne plače kot je bila določena za D.D., ki ga je tožnik nadomeščal, to pa je nominalni znesek 3.400,00 EUR.

Glede na to, da je tožnik vtoževal izplačilo mesečne razlike v plači v višini 700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, sodišče prve stopnje s tem, ko mu je dosodilo znesek 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni prekoračilo zahtevka, kot to v pritožbi navaja tožena stranka, saj mu je dosodilo manj kot je zahteval. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da tožnik glede na določbe 6. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov SV pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oz. z mednarodnimi pogodbami, ki je veljala v spornem obdobju, do plačila v višini 3.400,00 EUR ni upravičen, ker je dolžnost pomočnika na mednarodni vojaški dolžnosti opravljal v nazivu stotnik in ne major, tako da mu je bila osnova za izračun njegove plače pravilno določena v nominalnem znesku 2.900,00 EUR. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je tožnik opravljal delo, ki bi ga opravljal D.D., zato je upravičen do enakega plačila za delo kot D.D.. Ne gre torej za to, da bi bil tožnik razporejen na enako dolžnost kot D.D., ampak za to, da je opravljal enako delo kot bi ga opravljal D.D.. Zaradi tega je upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo.

Glede na navedeno pritožba tožene stranke ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, skladno s 154. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške. Tožeča stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla (155. člena ZPP).