Jedro

Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, irelevantna določba, ki nalaga presojo, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 311/2020 z dne 31. 7. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani prejelo prošnjo tožnika za dodelitev BPP, in sicer za pravno svetovanje v socialnem sporu, ki se obravnava pod opr. št. VI Ps 185/2020 na prvi stopnji. Organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je v konkretni zadevi že odločil s sklepom opr. št. Bpp 187/2020 dne 6. 5. 2020 in je po pritožbi oziroma upravnem sporu tožnika, Upravno sodišče RS, s sodbo opr. št. II U 108/2020 z dne 9. 6. 2020 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo Organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ za BPP z izpodbijano odločbo prav tako zavrnil zaprošeno BPP. V izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik sprožil več upravnih sporov, v katerih gre za vsebinsko identične zadeve - socialni spor zaradi priznanja pravice do izredne socialne pomoči. Med drugim je Organ za BPP v vsebinsko identični zadevi, ki se vodi pod opr. št. Bpp 256/2020 z dne 11. 6. 2020 tožniku že odobril BPP za pravno svetovanje glede smiselnosti vložitve izrednega pravnega sredstva zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 70/2020 z dne 6. 5. 2020, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 744/2019 z dne 11. 12. 2019. V navedeni zadevi naj bi tožnikov odvetnik A.A. že podal pravno mnenje, iz katerega izhaja, da ni pričakovati uspeha z morebitnim izrednim pravnim sredstvom, ker se lahko izredna denarna socialna pomoč dodeli osebi samo, zares v izrednih okoliščinah materialne ogroženosti v skladu s 33. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Tožnik je namreč v zaporu, kjer je v celoti zagotovljeno njegovo preživljanje. Stroški telefona, fotokopiranja, pisemskih ovojnic in poštnih znamk pa niso stroški, ki so bili povezani s preživljanjem. Organ za BPP je svojo ugotovitev, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh utemeljeval z dejstvom, da je tožnik sprožil več upravnih sporov, v katerih gre za vsebinsko identične zadeve, med katerimi je organ za BPP v vsebinsko identični zadevi dne 11. 6. 2020 že odobril BPP.

2. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da se BPP za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnik je zaprosil za BPP v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, zaradi česar izpostavlja, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, ko je ugotavljala pogoje iz 24. člena ZBPP, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Nerelevantna je navedba tožene stranke, da je bila tožniku že dodeljena BPP za opr. št. Bpp 256/2020 z dne 11. 6. 2020, prav tako, da je odvetnik A.A. podal pravno mnenje iz razloga, ker se je pravno mnenje nanašalo na drugo zadevo, odvetnik pa je mnenje podal preuranjeno, ko še ni bil seznanjen z vsemi relevantnimi dejstvi. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala predmetni upravni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev organa za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP v zadevi opr. št. VI Ps 185/2020. 6. V skladu s 1. členom ZBPP je namen BPP, uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki bi brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se BPP med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. 7. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

8. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 9. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Tožnik je v predmetni zadevi vložil prošnjo za dodelitev BPP, za zadevo opr. št. VI Ps 185/2020, in sicer na podlagi 1. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, pri čemer je izrecno navedel, da prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje.

11. Za pravno svetovanje šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

12. Glede pravnega svetovanja peti odstavek 24. člena ZBPP določa, da je ne glede na določbe prejšnjih odstavkov, ki opredeljujejo okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je treba presojati pri dodelitvi BPP, za predmetno zadevo irelevantna določba, ki nalaga presojo ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, saj se BPP za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Organ za BPP je odločitev v izpodbijani odločbi utemeljeval v nasprotju z določilom petega odstavka 24. člena ZBPP, glede na dejstvo, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje.

13. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je razlog za zavrnitev prošnje za BPP v zadevi opr. št. VI Ps 185/2020, dejstvo, da je Organ za BPP tožniku že odobril zaprošeno BPP pod opr. št. Bpp 256/2020 z dne 11. 6. 2020 in upošteval smiselnost vložitve izrednega pravnega sredstva v zadevi opr. št. Psp 70/2020. Slednje ni zakonski razlog, na podlagi katerega bi lahko Organ za BPP odločil v konkretni zadevi. Organ za BPP mora v vsaki posamezni zadevi na podlagi dejstev ugotavljati dejansko stanje in uporabiti ustrezno materialno pravno normo.

14. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba ne vsebuje zadostne in v zadevi relevantne obrazložitve, saj so zaključki pavšalni in nimajo pravne podlage v ZBPP, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

15. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP in proučiti relevantne navedbe, ki so odločilne za pravilno in zakonito odločitev v konkretni zadevi in odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v okviru pravnega svetovanja v zvezi z vloženo tožbo v zadevi opr. št. VI Ps 185/2020. 16. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nobena nova dejstva in novi dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).