Jedro

Upnik je kot verodostojno listino priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ter obračun zamudnih obresti za neplačane račune. Obe listini, ki sta podlaga za predlagano izvršbo, pa dejansko vsebujeta sestavine, na katere je v svojem ugovoru in sedaj tudi v pritožbi opozoril dolžnik.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zavrnilo, ker je ocenilo, da ta ni obrazložen.

Zoper ta sklep se pritožuje dolžnik po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da kontna kartica, ki jo je v obravnavanem primeru predlogu za izvršbo priložil dolžnik, ni verodostojna listina, saj iz nje ni razvidno, ali jo je podpisala pooblaščena oz. pristojna oseba. Enako pa velja tudi za izračun zakonskih zamudnih obresti. Če je navedene listine podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje družbe, bi morala biti na vtoževanem računu pisno navedena funkcija takšne osebe in njeno ime, če pa jih je podpisala sama oseba, pooblaščena za izdajanje računov, pa bi moralo biti pooblastilo za podpis in izstavitev računov razvidni iz splošnih aktov družbe. Posebej pa bi moralo biti v tem primeru navedeno ime takšne osebe na verodostojni listini.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Glede na določila 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), mora biti ugovor, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi obrazložen, to pa je le takrat, ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in ko predloži dokaze, s katerimi se ugotavljajo zatrjevana dejstva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojnih listin, pri čemer je kot verodostojno listino priložil izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ter obračun zamudnih obresti za neplačane račune. Obe listini, ki sta podlaga za predlagano izvršbo, pa dejansko vsebujeta sestavine, na katere je v svojem ugovoru in sedaj tudi v pritožbi opozoril dolžnik. Tako je iz njih razvidno, da jih je podpisala oseba, pooblaščena za izdajanje računov, ki je z imenom in priimkom tudi navedena na listinah. To pa pomeni, da so bile listine overjene s strani pooblaščene osebe, s čimer je v celoti zadoščeno v 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki opredeljuje verodostojne listine. Da oseba, podpisana na verodostojnih listinah ni pooblaščena za podpisovanje in izstavitev računov pa dokazno bremeni dolžnika in bi moral, da bi z ugovorom uspel, najprej postaviti tovrstne trditve, zanje pa predložiti tudi ustrezne dokaze. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.