- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba II Cp 1123/2024
ECLI:SI:VSLJ:2025:II.CP.1123.2024 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Priznana dejstva je sodišče dolžno vključiti v podlago sodbe ne da bi preverjalo njihovo resničnost.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje
-v točki II izreka spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:
-"V zapuščino po pokojnem A. A., ..., ne sodi 1/2 traktorja znamke Same Delfino 35 4 RM, registrska številka ... z identifikacijsko številko:... in 1/2 osebnega avta znamke Volkswagen golf 1.9 TDI, z identifikacijsko številko: ..., z datumom prve registracije ... 2007. "
-in v točki III tako, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.
Obrazložitev
Kratek oris zadeve in poteka postopka
1.Spor izvira iz zapuščinskega postopka po pokojnem A. A., to je pokojnem možu prve tožnice ter očetu drugega tožnika in toženca. Tožnika sta bila s sklepom zapuščinskega sodišča D 229/217 z dne 23. 6. 2022 napotena na pravdo zaradi spornega obsega zapuščine. S tožbo, ki je bila vložena 22. 9. 2022, sta zahtevala ugotovitev, da dve vozili (gre za traktor in osebni avto) ne sodita v zapuščino pokojnega A. A.; v teku postopka pa sta z vlogo z dne 3. 3. 2024 uveljavljala še podredni tožbeni zahtevek, s katerim sta zahtevala ugotovitev, da v zapuščino ne spada 1/2 obeh vozil. Primarni zahtevek sta utemeljevala na trditvah, da sta bili obe vozili preko komisijske prodaje prodani prvi tožnici, podredni zahtevek pa na trditvah, da sta vozili skupno premoženje zapustnika in prve tožnice, na katerem prvi tožnici pripada 1/2.
2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tako primarni kot podredni zahtevek ter tožnikoma naložilo, da tožencu povrneta stroške postopka v znesku 2.616,86 EUR s pripadki. Primarni zahtevek je zavrnilo, ker je ugotovilo, da do sklenitve pravno veljavnega posla ni prišlo; podrednega pa zato, ker po presoji sodišča prve stopnje tožnica ni dokazala, da gre za skupno premoženje.
Pritožbene navedbe
3.Zoper odločitev se pritožujeta tožnika. Izpodbijata odločitev v točki II in III izreka. Menita, da je odločitev o zavrnitvi podrednega zahtevka nepravilna. Navajata, da ni bilo sporno, da sta bili vozili odplačno pridobljeni v času zakonske zveze zapustnika in prve tožnice, sklenjene leta 1959. Traktor je bil kupljen v letu 1994, avto pa leta 2008. Napačen je po njunem mnenju tudi zaključek sodišča, da tožnica ni dokazala, da sta vozili skupno premoženje. Nobena od strank ni trdila, da bi zapustnik sam ustvaril premoženje, ki je predmet te pravde. Oporekata dokazni oceni: izpovedba tožnice je vzeta iz konteksta, saj se nanaša na toženčevo izpovedbo, da je bil denar njegov. Izjava ni pomenila, da je imel zapustnik svoj denar. To je tudi logično, saj sta od leta 1959 naprej skupaj ustvarjala in delala. Od kje bi imel zapustnik svoj denar, sodišče ne pojasni. Ker sta po zakonu deleža na skupnem premoženju zakoncev enaka, v zapuščino ne spada polovica obeh vozil. Nepravilna je tudi odločitev o stroških, saj iz obrazložitve ni razvidno, kateri stroški so bili priznani, nepravilna pa je tudi zato, ker bi moralo sodišče ob ugoditvi podrednemu zahtevku odločiti, da je toženec dolžan tožnikoma poravnati vse stroške postopka.
4.Toženec je na pritožbo odgovoril. Navaja, da sodišče ne bi smelo ugoditi podrednemu zahtevku, vse dokler ne bi tožeča stranka poravnala sodne takse. Po njunem mnenju je podredni zahtevek preuranjen in bi ga moralo sodišče zavreči. Zapuščinski postopek bi se moral najprej nadaljevati, tožnika bi imela nato možnost zahtevati izločitev 1/2 obeh vozil, toženec pa izjaviti, ali zahtevek priznava ali ne. Opozarja še, da so dedne izjave nepreklicne in jih tožnika ne moreta več spreminjati. Tožnika sta priznala veljavnost oporoke. Glede na njeno vsebino (zapustnik je celotno premoženje zapustil svojemu sinu B. B.) tožnici iz zapuščinskega premoženja ne gre ničesar in te svoje izjave ne more spremeniti in ne more več uspešno uveljavljati, da ji pripada 1/2 na obeh vozilih. Priglaša stroške.
Presoja pritožbenega sodišča
5.Pritožba je utemeljena.
6.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka pravnomočna, saj s pritožbo ni izpodbijana. Ker se podredni zahtevek, in s tem izpodbijana odločitev, ki je predmet pritožbenega preizkusa, deloma prekriva s primarno postavljenim zahtevkom, pa dodaja, da pri podrednem zahtevku ne gre za zahtevek, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno (res iudicata). Oprt je namreč na drugačno dejansko in pravno podlago kot primarni.
7.V nadaljevanju bo pritožbeno sodišče najprej obravnavalo ugovore toženca iz odgovora na pritožbo, nato pa še pritožbene navedbe obeh tožnikov.
a) glede ugovorov toženca
8.Plačilo sodne takse za naknadno postavljen podredni zahtevek je praviloma res procesna predpostavka za izvedbo postopka (glej 8. čl. ZST-1 1 in 105a čl. ZPP 2), a toženec spregleda, da je bila tožnici z odločbo Okrožnega sodišča v Kr61kem Bpp 581/2022 z dne 7. 12. 2022 dodeljena redna brezpla0na pravna pomo0d, opro610ena pa je bila tudi pla0dila vseh stro61kov postopka. Za tak primer pa ZST-1 v 3. odst. 10. 0l. dolo0da taksno oprostitev 7ee na podlagi zakona. To7Enica zato takse za naknadno postavljen podredni zahtevek ni bila dol7Ena pla0Dati. 3
9.Neutemeljen je tudi pomislek to7Enca, da je naknadno postavljen podredni zahtevek preuranjen. Tako stali610de v dolo0Dbah ZPP (3. odst. 182. 0Dl. ZPP in 1. odst. 184. 0Dl. ZPP) nima podlage. To7Enika sta se zato lahko sama odlo0Dila, ali bosta zahtevek na druga0Dni dejanski in pravni podlagi (ob izpolnjevanju pogojev, ki jih za to predpisuje ZPP) uveljavljala 7Ee v okviru tega postopka ali pa kasneje z novo to7Ebo. To7Encu s tem ni tudi ni bilo onemogo0Deno, da zahtevek prizna, saj bi to lahko storil tudi v okviru te pravde.
10.Dejstvo, da je to7Enica v zapu610inskem postopku priznala veljavnost zapustnikove oporoke, po kateri zapustnikovo premo7Eenje deduje sin B. B., nima nobenega vpliva na (ne)utemeljenost podrednega zahtevka. To7Enec namre0D nepravilno ena0Di nepreklicno dedno izjavo o odpovedi ali o sprejemu dedi10Dine (138. 0Dl. ZD 4) z izjavo o priznanju veljavnosti oporoke; spregleda pa tudi to, da se oporoka nana61a le na premo7Eenje zapustnika, ne pa na premo7Eenje, ki to ni. Nobene ovire zato ni, da dedi0D veljavnost oporoke prizna ter so0Dasno trdi, da del premo7Eenja ni last zapustnika.
b) glede prito7Ebenih o0Ditkov to7Enikov
11.To7Enika v prito7Ebi trdita, da med strankami ni bilo sporno, da sta bili obe vozili pridobljeni v 0Dasu zakonske zveze to7Enice in pok. zapustnika, in sicer odpla0Dno iz skupnih sredstev iz dela, in bi moralo sodi610De zato podrednemu zahtevku ugoditi. Prito7Ebeno sodi610De jima pritrjuje.
12.Kot izhaja iz podatkov spisa, to7Eenec zatrjevanim dejstvom, na katera sta to7Enika oprla podredno postavljeni zahtevek, res ni obrazlo7Eeno ugovarjal in se zato ob upo1Tevanju 1. in 2. odst. 214. 0Dl. ZPP 61tejejo za priznana. Sodi610De prve stopnje bi jih bilo dol7Eno vklju0Diti v podlago sodbe, ne da bi pred tem z izvedbo dokazov preverjalo njihovo resni0Dnost. 5 Druga0Dno ravnanje pomeni zanikanje pravice stranke, da (posredno) razpolaga z zahtevkom. 6 Prito7Ebeno sodi610De je ugotovljeno nepravilnost saniralo samo tako, da je pri presoji utemeljenosti prito7Ebe ta dejstva upo1Tebilo. 7
13.Osnovna pogoja za nastanek skupnega premo7Eenja tako po DZ 8 kot po prej veljavnem ZZZDR 9 sta dva: obstoj (zakonske ali zunajzakonske) zveze in pridobitev premo7Eenja z delom. Skupno premo7Eenje nastane originarno, po sili zakona (glej 67. 0Dl. DZ in 2. odst. 51. 0Dl. ZZZDR). 61teje se, da sta deleEa zakoncev na skupnem premo7Eenju enaka, zakonca pa lahko doka7Eeta., da sta prispevala k skupnemu premo7Eenju v druga0Dnem razmerju (1. odst. 74. 0Dl. DZ in 1. odst. 59. 0Dl. ZZZDR).
14.V obravnavanem primeru ni bilo sporno, da sta bila to7Enica in pok. A. A. zakonca; da sta zakonsko zvezo sklenila v letu 1959 in da je ta trajala vse do smrti A. A. Neprerekano je ostalo tudi dejstvo, da sta bili obe vozili kupljeni s skupnimi sredstvi iz dela v času trajanja te zveze. Na podlagi zgoraj povzetih dolo0Db DZ in ZZZDR je zato mogo0D le sklep, da sta obe vozili skupno premo7Eenje biv1ih zakoncev. Ker nobena od strank ni ugovarjala niti domnevi, da sta deleEa biv1ih zakoncev na skupnem premo7Eenju enaka, to7Enika utemeljeno uveljavljata ugotovitev, da 1/2 obeh vozil ne sodi v zapu10Dinsko premo7Eenje pok. A. A.
15.Prito7Eba je glede na obrazlo7Eeno utemeljena. Prito7Ebeno sodi610De ji je zato ugodilo in na podlagi 354. 0Dl. ZPP sodbo sodi610De prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je podrednemu zahtevku ugodilo.
16.Ker je odlo0Ditev sodi610De prve stopnje spremenilo, je prito7Ebeno sodi610De na podlagi 2. odst. 165. 0Dl. ZPP odlo0Dilo 1e o stro61kih celotnega postopka. Ker to7Enika v postopku nista uspela s primarnim zahtevkom, uspela pa sta s podrednim, je njun uspeh polovi0Den. Ker so tudi stro61ki povezani z obravnavo enega in drugega zahtevka pribli7Eno enaki, 10 je na podlagi 2. odst. 154. 0Dl. ZPP odlo0Dilo, da stranki nosita vsaka svoje stro61ke (celotnega) postopka.
-------------------------------
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 138 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 74, 74/1 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 51, 51/2, 59, 59/1 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 8, 10, 10/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105a, 182, 182/3, 184, 184/1, 214, 214/1, 214/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.