Jedro

Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke z izvedenskim mnenjem, temu mnenju avtomatično ne odvzame veljave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2017 v 1. točki izreka. Hkrati je odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 11. 8. 2017 v 2. točki izreka in tožečo stranko razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. Priznalo ji je pravico do dela na drugem delu z omejitvami: jasno definirana, nekompleksna dela, v manjših skupinah, kjer delo poteka pod nadzorom, v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, pravico do delnega nadomestila od 5. 1. 2017 dalje. Odmero in izplačevanje delnega nadomestila je naložilo tožencu s posebno odločbo najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe ter odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je tožeča stranka 24. 6. 2020 vložila laično pritožbo in dne 15. 7. 2020 še vlogo kot dopolnitev pritožbe. Iz množice pritožbenih navedb je razvidno, da tožeča stranka ne sprejema odločitve sodišča, saj je bila sprejeta na napačnih mnenjih sodnega izvedenca psihiatra in sodne izvedenke MDPŠ ter v postopek pritegnjenih psihologinj. Tožeča stranka opiše postopek zdravljenja ter opozori, da je lečeči psihiater tista oseba, ki jo najbolje pozna in spremlja njeno zdravljenje. Meni, da lahko v okviru pridobljene izobrazbe, brez omejitev opravlja svoje delo. Do morebitne zmanjšane delazmožnosti je pri tožnici prišlo zaradi neugodnih življenjskih okoliščin znotraj družine. Oriše tudi svojo samostojno pot v podjetništvu, s katero bivši mož ni soglašal. Poda obširna medicinska stališča, ki jih je pridobila skozi lastno izobraževanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 8. 2017 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 24. 1. 2017.1

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo prvostopnega sodišča, ki jo je podalo v 25. točki obrazložitve sodbe, da je sodna izvedenka MDPŠ zelo pregledno in jasno dokumentirala potek tožničinega zdravstvenega stanja. Sodišče prve stopnje je izvedlo korekten sodni postopek in izdalo meritorno sodbo z vsemi potrebnimi razlogi. Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke z izvedenskim mnenjem, temu mnenju avtomatično ne odvzame veljave.

7. Sodišče je prepričljivo obrazložilo zakaj je sledilo, v postopku imenovanemu sodnemu izvedencu psihiatru in psihologu ter na koncu sodni izvedenki MDPŠ. Sodna izvedenka MDPŠ je razumljivo pojasnila, da je sodelovanje psihologinje potrebno zaradi pravilne ugotovitve bolezenskega stanja tožeče stranke, ki je šele podlaga za oceno invalidnosti v konkretnem primeru. Razlogi sodne izvedenke MDPŠ o potrebnosti časovne in vsebinskih omejitvah so tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostno objektivizirani, da omogočajo njihov preizkus.

8. Nenazadnje pa pri tem sodišče ni našlo logičnih napak, notranjih ali zunanjih neskladij med ugotovitvami sodne izvedenke MDPŠ ter ugotovitvami sodnega izvedenca psihiatra in psihologa. Prvostopno sodišče je argumentirano pojasnilo razkorak med ugotovitvami sodne izvedenke MDPŠ glede zmanjšanja delazmožnosti tožeče stranke in trditvami lečečega psihiatra, da je tožeča stranka sposobna opravljati delo, za katero je pridobila univerzitetno izobrazbo. Tako sodni izvedenec psihiater kot tudi sodna izvedenka MDPŠ sta razumljivo pojasnila, da pridobljene izobrazbe ni mogoče enačiti z opravljanjem dela in da so orodja, ki jih uporabljajo psihologi, čeprav niso zdravniki, pomembna pri ocenjevanju delazmožnosti. Pravilno je obrazloženo, da je potrebno rezultate, ki jih psiholog pridobi, ovrednotiti v daljšem časovnem obdobju, saj stanje v določenem trenutku ne daje dovolj jasne slike o zmožnosti zavarovanca. Sodno imenovani izvedenci so tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno vrednostno ocenili ponavljajoče se ugotovitve iz tožničine dokumentacije, pridobljene v daljšem časovnem obdobju. Izvedenka MDPŠ je izpostavila življenjsko logično trditev, da je pri tožeči stranki problematično njeno odklanjanje zdravljenja.

9. Prav tako je po oceni pritožbenega sodišča ustrezna preformulacija omejitev s strani sodne izvedenke MDPŠ, ki so sicer po vsebini primerljive omejitvam, opredeljenim s strani tožene stranke v dokončni odločbi. Ob splošnejših opredelitvah stvarnih razbremenitev, ki po vsebini dosežejo isti cilj kot stvarne razbremenitve, opredeljene s strani tožene stranke, bo namreč tožnica kot delovni invalid imela dosti širše zaposlitvene možnosti na trgu dela.

10. O ostalih pavšalnih očitkih in zatrjevanjih, ki se nanašajo na povsem druga, za predmetni spor nerelevantna dejstva, ki ne morejo vplivati na pravilnost odločitve v predmetni zadevi, pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP ni dolžno odgovarjati.

11. Na podlagi 353. člena ZPP je zato sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 S prvostopno odločbo je bila zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, saj je bilo ugotovljeno, da je pri tožnici potrebno nadaljnje zdravljenje. Dokončna odločba je pritožbi ugodila ter prvostopenjsko odločbo odpravila v I. točki izreka, tožečo stranko razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami v polnem delovnem času zaradi bolezni.