Jedro

Ni utemeljen očitek tožeče stranke, da bi jo moralo sodišče prve stopnje opozoriti, da bo kot edini dokazni vir glede obstoja razlogov za izlitje vode, ki po zatrjevanju tožeče stranke izvirajo iz pomivalnega stroje, štelo sodnega izvedenca. Ni dolžnost sodišča, da stranke opozarja in poziva na predložitev ustreznih dokazov; vsaka stranka je namreč sama odgovorna za uspeh dokazovanja svojih trditev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 539,40 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2.Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3.Tožena stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka vtožuje plačilo odškodnine, ki jo je izplačala oškodovancu A. A. na podlagi zavarovalne police št. 000. Zatrjevala je, da je do škodnega dogodka (izliva vode) prišlo zaradi napake oziroma okvare na pomivalnem stroju (katerega proizvajalec je tožena stranka), kar je povzročilo škodo na premoženju zavarovanca tožeče stranke. Slednjemu je tožeča stranka izplačala zavarovalnino v višini 5.300,00 EUR, ki jo na podlagi pravil o subrogaciji (963. člen OZ) v tem postopku zahteva od tožene stranke.

6.Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bilo med strankama (med drugim sporno), ali je do nastanka škode prišlo zaradi napake pomivalnega stroja in ali je bil to razlog za izliv vode. Oboje je tožeča stranka dokazovala z zaslišanjem prič A. A. (oškodovanca), B. B. (predstavnika tožeče stranke, zaposlenega pri tožeči stranki) ter v spis predloženimi fotografijami. Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da zgolj z zaslišanjem ni mogoče dokazati napake na pomivalnem stroju, kar naj bi bil vzrok za izliv vode (saj ne gre za pravno, pač pa za strokovno vprašanje), je na prvem naroku za glavno obravnavo izvedlo materialno procesno vodstvo (285. člena ZPP) ter tožečo stranko pozvalo, naj pojasni, kako dokazuje, da je šlo za napako na pomivalnem stroju in da je bil ravno to razlog za izliv vode. Tožeča stranka je vztrajala, da to dejstvo dokazuje z zaslišanjem oškodovanca in s fotografijami. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo listine v spisu, zaslišalo pričo C. C. (ki je dan po zatrjevanem škodnem dogodku na poziv oškodovanca opravil ogled spornega pomivalnega stroja kot pooblaščenec servisne službe tožene stranke), ostale dokazne predloge pa kot nepotrebne zavrnilo. Tožbeni zahtevek je zavrnilo z nosilnimi razlogi, da tožeča stranka ni dokazala napake na pomivalnem stroju, saj tega ni mogoče dokazati z zaslišanjem in fotografijami, tožeča stranka pa izvedenca v dokaz obstoja napake na pomivalnem stroju ni predlagala.

7.Tožeča stranka zaključek sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je v dokaz obstoja škodnega dogodka predlagala zaslišanje zavarovanca A. A., ki predstavlja ključni informacijski vir za ugotavljanje vseh okoliščin izlitja vode iz pomivalnega stroja ter svojega predstavnika B. B. Ker sodišče dokaza z zaslišanjem prič ni izvedlo, mu tožeča stranka očita preuranjen zaključek, da gre pri vzroku škodnega dogodka za strokovno vprašanje, glede katerega bi odgovore lahko podal le ustrezni izvedenec. Šteje tudi, da ji je bila odvzeta možnost dokazovanja obstoja napake na pomivalnem stroju ter razloga za izliv vode iz pomivalnega stroja. Tožeča stranka se ne strinja, da je edino primerno dokazno sredstvo za dokazovanje napake na pomivalnem stroju angažiranje sodnega izvedenca ustrezne stroke, sodišču prve stopnje pa očita, da v okviru materialnega procesnega vodstva ni izrazilo stališča, da bo kot edini dokazni (spoznavni) vir glede ugotavljanja obstoja razlogov za izlitje vode štelo sodnega izvedenca.

8.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Drži sicer, da iz izpodbijane sodbe ne izhajajo razlogi za zavrnitev zaslišanja priče B. B., vendar pa je to razvidno iz zapisnika z glavne obravnave: sodišče prve stopnje je v dokaznem sklepu navedlo, katere dokazne predloge je izvedlo ter da je ostale dokazne predloge (torej tudi zaslišanje priče B. B.) zavrnilo kot nepotrebne (drugi odstavek 287. člena ZPP). Zatrjevana bistvena kršitev zato ni podana.

9.V zvezi z zaslišanjem priče B. B. višje sodišče na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da je bil ta dokazni predlog tudi sicer neustrezno substanciran. Tožeča stranka je navajala, da je priča obravnaval škodni dogodek, zato bi lahko izpovedal glede njegove obravnave, ogleda stanovanja (ki je bil izveden šele slab mesec po zatrjevanem škodnem dogodku), fotografij, posnetih v stanovanju ter glede vsebine pisne in ustne komunikacije z zavarovancem tožeče stranke. Navedena priča ni bila predlagana v dokaz ugotavljanja vzroka za izliv vode (tega pritožba niti ne zatrjuje), zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje, ki dokaznemu predlogu ni sledilo, pravilna.

10.Prav tako ne drži, da je bilo dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno, ker je sodišče prve stopnje sledilo izpovedbi pooblaščenega serviserja C. C. Priča je izpovedal, da napake na pomivalnem stroju ni ugotovil, po dveh obiskih pri zavarovancu tožeče stranke pa je ocenil, da do izlitja vode iz pomivalnega stroja ni prišlo. Sodišče prve stopnje, ki je njegovo pričevanje ocenilo kot verodostojno in strokovno, je potrdilo konkretizirane ugovore tožene stranke, da pomivalni stroj ni imel napake.

11.Ne drži niti pritožbeni očitek, da je šlo za vnaprejšnjo dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da z zaslišanjem priče - oškodovanca v tem sporu, tožeča stranka ne more dokazati, da je vzrok za poplavo obstoj napake na pomivalnem stroju. Tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve izpodbijane sodbe, da A. A. ni strokovnjak s področja pomivalnih strojev, prav tako ne, da zaradi tega, ker je oškodovanec zatrjevanega škodnega dogodka, že pojmovno ni mogoče govoriti o njegovi nepristranskosti. Pravilno je zato stališče izpodbijane sodbe, da je edino ustrezno dokazno sredstvo za dokazovanje napake na pomivalnem stroju angažiranje izvedenca ustrezne stroke, česar tožeča stranka (na kateri je dokazno breme dokazovanja obstoja napake na pomivalnem stroju, vzročne zveze med napako in nastalo škodo ter krivdo tožene stranke) ni predlagala.

12.Trditveno in dokazno breme z materialnim procesnim vodstvom (285. člen ZPP) ni nadomeščeno, pač pa zgolj omiljeno. Namen tega instituta se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. Zato ni utemeljen očitek tožeče stranke, da bi jo moralo sodišče prve stopnje opozoriti, da bo kot edini dokazni vir glede obstoja razlogov za izlitje vode, ki po zatrjevanju tožeče stranke izvirajo iz pomivalnega stroje, štelo sodnega izvedenca. Ni dolžnost sodišča, da stranke opozarja in poziva na predložitev ustreznih dokazov; vsaka stranka je namreč sama odgovorna za uspeh dokazovanja svojih trditev (nenazadnje je na neustreznost dokaznih predlogov opozorila tudi tožena stranka). Nedopustno bi namreč bilo, da bi sodišče stranki sugeriralo, naj postavi dokazni predlog, s katerim bo ovrgla uspeh dokazovanja nasprotne stranke. Glede na izrecen, konkretiziran in obrazložen ugovor tožene stranke ni obstajala dolžnost sodišča, da tožečo stranko še dodatno poziva k predložitvi dokazov, še toliko manj, da ji direktno sugerira, kateri konkretni dokaz naj predlaga.

13.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in materialnopravno pravilno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 285, 287, 287/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 963

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.