Videonadzor oskrbovalca na domu

Datum

06.03.2025

Številka

07121-1/2025/300

Kategorije

Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 17.2.2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora socialne oskrbovalke na domu uporabnika. Zanima vas dopustnost takšnega videonadzora med opravljanjem dela.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Splošna uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

2. Kljub temu pa opozarjamo, da lahko neupravičeno slikovno snemanje brez soglasja in če se s tem občutno poseže v zasebnost posameznika pomeni tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika. Zaradi navedenega bi po mnenju IP morali upravljavci pridobiti soglasje tako pacienta, kakor tudi delavcev, ki izvajajo oskrbo na domu. Tudi če v konkretnem primeru ne bi šlo za občutni poseg v zasebnost posameznika, bi morali biti posamezniki o videonadzoru vsaj obveščeni.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašimi vprašanji.

V drugem odstavku 2. člena Splošne uredbe je določeno, da se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor delavke, ki opravlja oskrbo na domu, se tako šteje za osebno oz. domačo dejavnost in se zanjo Splošna uredba in ZVOP-2 posledično ne uporabljata. Ne glede na navedeno, pa lahko neupravičeno slikovno snemanje brez soglasja in če se s tem občutno poseže v zasebnost posameznika pomeni tudi kaznivo dejanje po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23).

Glede na to, da videonadzor verjetno predstavlja občuten poseg v zasebnost tako oskrbovancev kot tudi delavcev, ki izvajajo oskrbo, bi po mnenju IP moral izvajalec videonadzora pridobiti soglasje vseh oseb, ki bi jih videonadzorni sistem zajel. Da bi se zmanjšal poseg v zasebnost oskrbovancev in delavcev, ki oskrbo izvajajo, pa bi glede na konkretne okoliščine, upravljavci lahko premislili o sprejemu alternativnih in manj invazivnih ukrepov. Tudi če v konkretnem primeru ne bi šlo za občutni poseg v zasebnost posameznika, bi morali biti posamezniki o videonadzoru vsaj obveščeni.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora je dosegljivih tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/, odgovore na morebitna druga vprašanja pa lahko poiščete tudi v že izdanih nezavezujočih mnenjih, ki so dosegljiva na povezavi https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka