Up-117/04 - 9

11. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž. na seji senata dne 22. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. I Up 599/2001 z dne 5. 11. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 251/96 z dne 18. 4. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba dr. A. A. v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena pritožnikova tožba zoper odločbo Ministrstva za šolstvo in šport o zavrnitvi pritožnikovega predloga za izredno napredovanje v naziv svetnik. Strinjalo se je z zaključki Ministrstva in sodišča prve stopnje, da pritožnik ne izpolnjuje pogoja nadpovprečne delovne uspešnosti kot enega izmed pogojev za izredno napredovanje pedagoškega delavca v ta naziv.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Uveljavlja kršitev 22., 23., 24. in 155. člena Ustave in kršitev 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Sodiščema očita, da nista obrazložili svoje odločitve oziroma nista odgovorili na navedbe pritožnika. Nasprotuje tudi stališču o nedopustnosti uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer opozarja na dolgotrajnost sodnega postopka. Meni tudi, da je Vrhovno sodišče uporabilo napačen procesni zakon, sodišče prve stopnje pa bi moralo odločiti na podlagi obravnave. Sodišču prve stopnje očita tudi, da o zadevi ni odločilo v razumnem roku.

B.

3.Z očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti na podlagi obravnave, da je Vrhovno sodišče uporabilo napačen procesni zakon in v zvezi z nedopustnostjo uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega oporeka pritožnik zlasti pravilni uporabi procesnega prava. S takšnimi očitki pa v postopku z ustavno pritožbo praviloma ne more uspeti. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodiše izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ni izkazal. V zvezi z očitkom, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti na podlagi obravnave, velja pritožniku tudi pojasniti, da gre za nedopusten očitek. Po določbi 51. člena ZUstS je namreč eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva. Ta procesna predpostavka ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi. Da bi omenjeni očitek pritožnik pravočasno uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pa iz pritožbe pritožnika zoper to odločitev ni razvidno.

4.Nedopustna je tudi ustavna pritožba v delu, v katerem pritožnik zatrjuje, da mu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ker je sodni postopek, v katerem naj bi bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave, že končan, kršitve te pravice v tem postopku ni več mogoče odpraviti. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeta stranka zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave).

5.Ustavnopravno bi lahko bil sicer relevanten očitek pritožnika, da sodišči nista obrazložili svojih sodb oziroma nista odgovorili na navedbe pritožnika. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja namreč tudi obveznost sodišča, da ustrezno obrazloži svojo odločitev in se v obrazložitvi opredeli do navedb strank, ki so po pravni presoji sodišča bistvene. Vendar pa zgolj s pavšalnim zatrjevanjem o domnevni kršitvi te pravice pritožnik te kršitve ni izkazal. Povsem neobrazložen je tudi očitek pritožnika o kršitvi 8. člena EKČP.

6.Pritožnikovega očitka o kršitvi določbe 155. člena Ustave v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve določb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, omenjena določba pa to ni.

7.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Prvo točko izreka je sprejel z dvema glasovoma za in enim proti. Proti je glasoval sodnik Čebulj. Drugo točko izreka je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. V delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se je za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo izrekel sodnik dr. Ciril Ribičič. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan