Jedro

Zaključek sodišča prve stopnje, da pogodbe ni podpisal toženec, je dejanske narave, in ga pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more izpodbiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 163246/2015 z 29. 1. 2016, razveljavilo, tožbeni zahtevek zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da tožencu plača 55 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da so zaključki sodišča v nasprotju z izvedenimi dokazi in pravili ZPP o dokaznem bremenu. Povzema del toženčeve izpovedbe, s katero to utemeljuje. Sodišču očita, da je zagrešilo bistveni kršitvi postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje navaja, da sodišče ni strokovnjak, da bi lahko primerjalo sporne predpise. Izvesti bi moralo dokaz z izvedencem grafologom, ne pa, da je primerjavo opravilo samo, in to ne da bi toženca pozvalo k predložitvi primerjalnega gradiva. Ni res, da ob odsotnosti originala pogodbe dokaz z grafologom ni bil mogoč. Opozarja, da je sodna praksa že večkrat sprejela stališče, da je dokazno breme pri zanikanju podpisov na določenih, v postopku predloženih dokumentih na strani toženca. Sklicuje se na 215. člen ZPP in sodno prakso Vrhovnega ter višjega sodišča, da je toženec tisti, ki nosi dokazno breme. Ker je toženec dokazni predlog umaknil, svojemu dokaznemu bremenu ni zadostil in ni dokazal, da je pogodbo podpisala njegova hči. Dodaja še, da bi lahko toženec to dokazal tudi z zaslišanjem hčerke, pa tega ni storil. V nadaljevanju navaja, da je sodišče spregledalo, da je tožencu poslala dopis, na katerega se ni odzval. Opozarja še, da je vseskozi trdila, da je nemogoče, da bi oseba s tujim dokumentom podpisala pogodbo, pri čemer je celo drugega spola, toženec pa je že vložitvijo predloga za izvršbo vedel, da je naročnik po naročniški pogodbi na storitve mobilne telefonije in nakupa mobilnega telefona na obroke. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor, katerega vrednost ne presega 2.000 EUR, zato se v postopku uporabljajo pravila o sporu majhne vrednosti. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka. Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP). Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), a v obravnavani zadevi ne gre za tako situacijo.

6. Sodišče prve stopnje je kot bistveno ugotovilo, da ni bil toženec tisti, ki je podpisal sporno pogodbo, na podlagi katere tožeča stranka vtožuje denarno terjatev. To je ugotovilo na podlagi toženčevega zaslišanja, ki mu je sledilo.

7. Ne drži, da je enotno stališče sodne prakse, da je vselej toženec tisti, ki nosi dokazno breme za izpodbijanje pristnosti podpisa na nekem dokumentu, ki ga tožeča stranka predloži v postopku. Sodna praksa od primera do primera presoja, katera od strank je tista, ki v določenem trenutku nosi procesno dokazno breme.1 V sodnih odločbah, na katere se sklicuje pritožnica, je šlo za drugačno dejansko stanje in drugačen procesni položaj.2 Vendar to v obravnavani zadevi niti ni bistveno, saj je sodišče prve stopnje očitno izhajalo s stališča, da je dokazno breme na tožencu.

8. Dokazila, ki jih pozna ZPP, so prirejena. To pomeni, da lahko stranka za neko svojo trditev izbere katerega koli izmed njih. Tako ni res, da bi lahko toženec pristnost podpisa na sporni pogodbi izpodbil le prek izvedenca grafologa. Dejstvo, ali je toženec sklenil sporno pogodbo in jo podpisal, je bilo mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi. Tožencu je uspelo že z lastnim zaslišanjem dokazati, da pogodbe ni podpisal. Zato mu ni bilo treba predlagati nobenih drugih dokazov (ne izvedenca grafologa ne zaslišanja hčerke). Po drugi strani pa tožeča stranka, ki nosi dokazno breme glede obstoja terjatve, ki jo vtožuje, razen sporne pogodbe (pa še ta ni bila v originalu), drugega dokaza ni predlagala. Zaključek sodišča prve stopnje, da pogodbe ni podpisal toženec, je dejanske narave, in ga pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more izpodbiti.3

9. Pritožnica laični primerjavi toženčevih podpisov na sporni pogodbi in na pooblastilu odvetnika, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče, pripisuje preveliko težo. Ne gre za to, da bi sodišče, ki tega strokovnega znanja nedvomno nima, opravilo izvedensko delo. Gre za dokazno oceno (in tu je sodišče prosto), prek katere se je sodišče prve stopnje zgolj prepričalo o toženčevi verodostojnosti.

10. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve postopka, ne iz 14. in ne iz 15. točke drugega odstavka ZPP. Kdaj je toženec izvedel za terjatev tožeče stranke in dejstvo, da naj bi sklenil sporno pogodbo, za odločitev ni bistveno. Bistveno je le, ali je podpisal sporno pogodbo ali ne. S primerjavo med iztrganim delom toženčeve izpovedbe z dokazno oceno, ki jo je oblikovalo sodišče prve stopnje, skuša pritožnica zaobiti dopustne pritožbene razloge v sporu majhne vrednosti, zato se pritožbeno sodišče do tega sploh ne bo opredeljevalo. Tudi vse ostale pritožbene navedbe za odločitev v tej zadevi niso bistvene, zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni našlo kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor toženca nanjo pa ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato krijeta vsaka svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in 155. člen ZPP).

1 Primerjaj npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 819/2016 z 22. 8. 2016 in II Cp 863/2016 s 24. 8. 2016, kjer je bilo dokazno breme na tožeči stranki. 2 Pritožbeno sodišče ni spregledalo, da je sklicevanje na sodno prakso dobesedno povzeto po opombi št. 3 iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 415/2017 s 5. 7. 2017. 3 Primerjaj stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sodbi I Cp 1717/2015 z 22. 7. 2015.