5. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe KOP, Javno komunalno podjetje A. ob A., d.o.o., Ž. ob Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe KOP, Javno komunalno podjetje A. ob A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 47/2001 z dne 7. 2. 2001 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah št. P 184/96-25 z dne 16. 12. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče družbi KOP, Javno komunalno podjetje A. ob A. (tj. sedaj ustavni pritožnici), in Cestnemu podjetju U. naložilo plačati tožnici odškodnino zaradi poškodbe njenega vozila v višini 389.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 1996 do plačila. Po presoji sodišča naj bi bila pritožničina odgovornost za škodo v tem, da je bila dolžna očistiti prepuste, tega pa ni storila zadosti temeljito. Ker naj bi pritožnica ne poskrbela za odtok voda, je nastal na cestišču led. Zato naj bi bila podana njena krivdna odgovornost za nastalo škodo. Višje sodišče je pritožnično pritožbo zoper tako odločitev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da je zaključek o njeni odgovornosti za škodo nepravilen in da nima opore v dokaznem materialu. Zato meni, da sta ji bili z izpodbijanima sodbama kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Navaja, da ji ni mogoče očitati opustitve pregledovanja in vzdrževanja konkretne ceste. Pritožnica naj bi namreč zadnji pregled opravila dan prej okoli 12. ure, poledica pa je nastala naslednji dan zjutraj. Okoliščina, da se je na cesti nabral led, naj bi bila posledica izrednega dogodka, saj naj bi ob cesti na bregu ponoči zdrsnila zemlja in zamašila vodni odtok. Tega pa naj pritožnica ne bi mogla predvideti.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnica sicer navaja ustavne določbe, ki naj bi bile kršene, vendar z razlogi, ki jih navaja, teh kršitev ne more utemeljiti. Morebitna nepravilna odločitev sodišča bi namreč pomenila zgolj kršitev zakona in ne kršitev ustavnih pravic. Za ugotavljanje kršitev zakona, če pri tem ne gre obenem za kršitev katere od ustavnih pravic, pa Ustavno sodišče ni pristojno. Zgolj dejstvo, da se pritožnica z odločitvijo sodišča ne strinja, še ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi v obravnavanem primeru lahko šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo, ali če bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.

5.Tega izpodbijani odločbi ni mogoče očitati. Svojo odločitev je Višje sodišče utemeljilo z razlogi, oprtimi na razlago ustreznih zakonskih določb, ki ne posegajo na raven človekovih pravic ali svoboščin, ter svojo odločitev obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger