Up-53/98

15.7.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Č. B., ki jo zastopa skrbnica A. V. B., njo pa pooblaščenka M. B. V., vse iz L. na seji senata dne 15. julija 1998

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba Č. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1420/86 z dne 3.12.1986 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, št. I P 27/85 z dne 2.6.1986 se zavrže.

2.Ustavna pritožba iste pritožnice zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/96 z dne 10.12.1997, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 226/95 z dne 4.10.1995 in sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Litiji, št. P 83/93 z dne 23.12.1993 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica po svoji skrbnici - ta pa po pooblaščenki - smiselno izpodbija sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, št. I P 27/85 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1420/86 z dne 3.12.1986 in predlaga, naj Ustavno sodišče samo ugotovi neveljavnost pogodbe, ki je predmet izpodbijanih sodb. Pri tem pa sama pove, da zoper drugostopno sodbo ni vložila revizije.

2.Izrecno pa pritožnica izpodbija sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/96 z dne 10.12.1997, s katerim to sodišče kot neutemeljeno zavrne revizijo zoper sklep o zavrženju tožbe z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti iste pogodbe. Po gledanju vseh treh sodišč gre namreč za zahtevek, o katerem je bilo 1986 že razsojeno. Sodišča v obrazložitvah pojasnjujejo, da morebitni novi dokazi za ugotovitev opravilne nesposobnosti prodajalke - kot eden od razlogov, zaradi katerih skuša pritožnica izpodbiti veljavnost pogodbe - ne morejo biti predmet nove pravde, temveč izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočno odločitev.

3.Pritožnica smiselno izpodbija tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 266/95 z dne 4.10.1995 in sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Litiji, št. P 83/93 z dne 10.12.1997.

4.Pritožnica zatrjuje, da ji je bila s sojenjem in sodbo v zadevi št. I P 27/85 z dne 2.6.1986 kršena pravica do enakega varstva pravic, sklepu Vrhovnega sodišča št. II Ips 78/96 (in sklepoma nižjih sodišč) pa očita smiselno isto, ker take kršitve ni odpravil, kot je z vložitvijo zahtevka v zadevi št. P 83/93 pričakovala.

5.V utemeljevanju ustavne pritožbe pritožnica ponavlja stališča, predloge in trditve, ki vsi merijo na veljavnost oziroma, po njenem, neveljavnost pogodbe. V čem naj bi njeno pravico do enakega varstva kršili sklepi sodišč iz leta 1993, 1995 in 1997, ne pojasni.

6.Eden od procesnih pogojev za dovoljenost ustavne pritožbe je, da so zoper izpodbijane posamične akte izčrpana vsa pravna sredstva. Pritožnica zoper sodbo št. I Cp 1420/86 nesporno ni vložila revizije in je bilo treba zato njeno pritožbo, kolikor izpodbija citirani sodbi iz leta 1986, zavreči.

7.Posamični sodni akti iz druge točke izreka tega sklepa pa zaradi tega, ker so pritožnici odrekli vnovično odločanje o stvari - pritožnica v obrazložitvi pritožbe povsem jasno pove, da ji je šlo za to - , niso mogli kršiti njene pravice do enakega varstva pravic. Kršitve drugih človekovih pravic pritožnica ne zatrjuje. Tega dela ustavne pritožbe torej ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 2. alinee prvega odstavka in 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam - Lukić in člana mag. Matevž Krivic in Franc Testen.

Predsednica senatadr. Dragica Wedam-Lukić