Jedro

Besedilo tarif. št. 1112 ZST-1 je jasno: sodna taksa se odmeri po količniku 1,0, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Določba je tako jasna, da drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča.

Izrek

I. Pritožba zoper točko II izreka prvostopenjskega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je umaknila tožbo; s tem se je tožena stranka strinjala. Tožeča stranka je poleg tega predlagala povrnitev sorazmernega dela že plačane sodne takse za prvostopenjski postopek.

2. Prvostopenjsko sodišče je vzelo na znanje umik tožbe (točka I izreka prvostopenjskega sklepa) in zavrnilo predlog tožeče stranke za vračilo sodne takse (točka II izreka prvostopenjskega sklepa).

3. Tožeča stranka je vložila pritožbo le zoper točko II sklepa. V pritožbi navaja, kako bi bilo potrebno razumeti tarif. št. 1112 ZST-1. Po njenem mnenju tako, da se sodna taksa vrne tudi, če je bil narok že razpisan, vendar še ni bil opravljen. Opozarja na 36. člen ZST-1. Meni, da bi bila v primeru sklenitve sodne poravnave v boljšem položaju, saj bi lahko zahtevala vrnitev sodne takse. S sodno poravnavo naj bi imelo sodišče več dela, kot v primeru umika tožbe še pred opravo naroka.

4. Pritožba ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo na temelju 2. točke 365. člena ZPP.

5. Z vložitvijo tožbe je tožeča stranka plačala sodno takso po tarif. št. 1111, in sicer po količniku 3,0. Potem ko je bil prvi narok za glavno obravnavo že razpisan, vendar ne tudi opravljen, je tožbo umaknila. Z umikom tožbe se je tožena stranka strinjala. Tožeča stranka je nato zahtevala vrnitev sorazmernega dela sodne takse in je tako želela, da se pri prej opisanem dejanskem stanju uporabi tarif. št. 1112 ZST-1. Prvostopenjsko sodišče je takšen predlog zavrnilo.

6. Besedilo tarif. št. 1112 ZST-1 je jasno: sodna taksa se odmeri po količniku 1,0, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Ta del tarif. št. 1112 ZST-1 se nanaša na postopek, v katerem se razpiše obravnava, torej prav na takšen postopek, kot se je vodil v tej zadevi.

7. Določba je tako jasna, da drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Količnik 1,0 se uporabi torej, če narok za glavno obravnavo sploh še ni bil razpisan. Tudi dosedanja sodna praksa si jo je tako razlagala in ne tako, kot predlaga pritožba (odločba opr. št. VSC Cp 521/2012, VSC Cpg 229/2013 in VSL I Cpg 36/2013). Pritožbeno sodišče ne najde nobenega razloga za odstop od sodne prakse.

8. Pritožba tudi nima prav, da je bil prvenstveno razpisan poravnalni narok. Stranki sta bili vabljeni na poravnalni narok in na prvi narok za glavno obravnavo hkrati (l. št. 23). Ker je bil narok za glavno obravnavo razpisan, torej ni pravnega temelja za uporabo tarif. št. 1112. 9. Razloga tudi ni za uporabo 36. člena ZST-1. 36. člen ZST-1 določa, da mora Republika Slovenija vrniti sodno takso za sodno dejanje, ki sploh ni bilo opravljeno. Ta določba je povsem splošna. Tarif. št. 1112 posebej ureja, kako mora Republika Slovenija ravnati, če je bila tožba umaknjena. Zato se v tej zadevi mora uporabiti tarif. št. 1112 in ne 36. člen ZST-1. 10. V zadnjem delu pritožba pojasnjuje, da ima sodišče lahko več dela, če se postopek konča s sodno poravnavo, kot če se konča z umikom tožbe. To je sicer lahko res, ni pa nujno vselej tako. Ne nazadnje se mora sodnik na glavno obravnavo pripraviti, tožba pa je lahko umaknjena potem, ko je ta priprava že končana. Sodna poravnava je mogoča do konca zadnjega naroka za glavno obravnavo ali pa, še preden je prvi narok za glavno obravnavo razpisan. S sodno poravnavo končan postopek lahko sodniku naredi manj dela, kot če je tožba umaknjena po razpisu prvega naroka za glavno obravnavo.

11. Ne glede na vse v prejšnjem odstavku povedano, pa je odločilno le besedilo tarif. št. 1112 ZST-1, ki je tako jasno, da drugačne razlage, kot ji jo je dalo prvostopenjsko sodišče ne dopušča. In tudi glede tega obstaja že vsaj ena odločba (opr. št. VSC Cpg 229/2013), ki si je tarif. št. 1112 ZST-1 razložila enako, kot ta odločba, in se tudi spopadla z istimi razlogi, kot jih navaja pritožba glede obsega sodnikovega dela.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena, 1. odstavku 154. člena in 1. odstavku 366. člena ZPP.