Jedro

Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, okrajna sodnica mag. V.R.J., je dne 3. 7. 2020 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu I Kr 32227/2020, ki se po obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca M.R. vodi zoper obdolženo L.H. zaradi treh kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena Kazenskega zakonika. V predlogu navaja, da je obdolženka višja pravosodna sodelavka I, zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Okrožno in Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu poslujeta v isti sodni zgradbi in se sodniki in pravosodni sodelavci vsakodnevno srečujejo in se medsebojno poznajo. Ker se je v predmetni zadevi sodnica, ki je bila edina z letnim razporedom dela za leto 2020 razporejena na kazensko področje (reševanje Kr zadev) in kateri je bila ta zadeva dodeljena v reševanje izločila, predlaga, da se za postopek določi drugo pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru, kot je to med istimi strankami že bilo odločeno v kazenski zadevi I Kr 48937/2019. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Zaupanja v integriteto sodnikov Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu zato sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je obdolženka kot višja pravosodna sodelavka zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.1

5. V konkretni zadevi okoliščina, da je obdolženka kot višja pravosodna sodelavka zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven, ter posebej upoštevalo, da se postopek vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, kjer je obdolženka zaposlena kot višja pravosodna sodelavka, kakor tudi, da gre za relativno majhni sodišči, ki poslujeta v isti stavbi, v kateri se zaposleni obeh sodišč vsakodnevno srečujejo in se medsebojno poznajo. Takšno stališče je Višje sodišče v Mariboru med istimi strankami že zavzelo s sklepom I Kr 48937/2019 z dne 28. 11. 2019 in se predlagateljica nanj utemeljeno sklicuje. Pri tem pa ne gre prezreti, da se je v predmetni zadevi tudi izločila sodnica, ki je z letnim razporedom dela za leto 2020 edina razporejena na kazensko področje (reševanje Kr zadev) in kateri je bila ta zadeva dodeljena v reševanje.

6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu predsednice Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Kr 37340/2018 z dne 25. 4. 2019 in I Kr 44922/2017 z dne 10. 9. 2018.