Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku za izdajo delovnega dovoljenja na vlogo delodajalca ima tujec, ki ga delodajalec namerava zaposliti, lastnost stranke.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi tržne inšpekcije Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko v Kranju št. 333-00-174/99 z dne 24.9.1993, s katero je bilo odločeno, da se tožniku prepoveduje opravljati dejavnosti trgovine na debelo z obutvijo in repromaterialom za obutev, ker si od pristojnega organa še ni pridobil "predpisanega dovoljenja". V obrazložitvi izpodbijana odločba navaja, da je na podlagi kontrolnega inšpekcijskega pregleda poslovanja tožnika 13.7.1993, bilo ugotovljeno, da tožnik opravlja navedeno dejavnost brez dovoljenja (odločbe) pristojnega občinskega upravnega organa, tržni inšpektor pravilno izrekel izpodbijani ukrep.
Tožnik v tožbi navaja, da gre za nezakonito odločbo, saj zaradi dolgotrajnosti postopkov podjetje ni moglo čakati, sicer pa je bil 17.12.1993 že opravljen ogled na podlagi njegove vloge. Smiselno tožnik predlaga odpravo odločbe.
Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila. Tožba ni utemeljena.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94) - pri tožniku pa gre za gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo - v 6. odstavku 4. člena izrecno določa, da družba ne sme začeti opravljati svoje dejavnosti, preden ni vpisana v sodni register in preden ni izpolnila z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ. Ni sporno, da tožnik v času izdaje odločbe prve in druge stopnje ni imel takšne ugotovitvene odločbe. Takšna odločba mu je bila izdana šele 5.1.1994 in to le za del registriranih dejavnosti. Tudi ni sporno, da je na sedanjem sedežu firme Likozarjeva ulica 3 v Kranju, tožnik pričel s poslovanjem že aprila 1992, saj je bilo to ugotovljeno ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu 13.7.1993 in tega tožnik tudi ne zanika. Ob takšnem stanju je ugotoviti, da je tožnik ravnal v nasprotju s citiranim določilom zakona o gospodarskih družbah. Utemeljeno je zato upravni organ prve stopnje na podlagi pooblastil za opravljanje nadzora, določenih v 1. in 2. členu zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74), izdal odločbo o prepovedi opravljanja gospodarske dejavnosti tožnika kot je to predvideno v 2. odstavku 4. člena istega zakona. Ker je tedaj prvostopna odločba zakonita, je zakonita tudi izpodbijana odločba.
Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 in 45/1/94) smiselno uporabilo kot njen predpis, tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.