Jedro

Pregled zadeve pokaže, da v bistvu tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni aktivno sodelovala in ni podala nobenega trditvenega gradiva, iz katerega bi bilo mogoče razbrati kakšno je njeno stališče do ponujene dejanske podlage tožbenega zahtevka s strani tožeče stranke in ponujenih dokazov. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je le ugovarjala, da z zavarovalnico ni v nobenem poslovnem razmerju, nato pa v pravdnem postopku niti ni vložila dovoljene ene pripravljalne vloge, niti ni pristopila na glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno postopalo, ko je upoštevalo navedbeno gradivo tožeče stranke in izvedlo z njene strani predlagane dokaze ter, ko po drugi strani tožena stranka nekega substanciranega obrambnega stališča ni podala, utemeljeno zaključilo, da so dejstva, ki jih navaja tožeča stranka resnična in dokazana tako glede temelja zahtevka kot tudi glede višine uveljavljane terjatve.

Vse trditve, ki jih sedaj v svoji defenzivni vlogi v pritožbi podaja tožena stranka, so pritožbene novote, tako v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije na strani tožeče stranke, v zvezi z nepravilnim izračunom višine terjatve, v zvezi z zastaranjem dela terjatve tožeče stranke kot tudi, da je v bistvu tožeča stranka zavarovalnici plačala več kot bi bila dolžna. Toženi stranki je dobro znano, da pritožbene novote niso dopustne in upoštevne v skladu s prvim odstavkom člena 337 ZPP, ko po drugi strani ni niti zatrjevala niti dokazovala, da pritožbenih novih trditev brez svoje krivde ni mogla podati že prej.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo v celoti vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v opr. št. z dne 1. 10. 2010 v njegovem dajatvenem delu, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 15.538,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 24. 9. 2010 dalje do plačila in ji povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2010 dalje do plačila. Tako je v bistvu v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in v pravdi neuspešno toženo stranko zavezalo k povračilu pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.549,52 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožeča stranka namesto toženca poravnala njegovo obveznosti nasproti d.d kot kreditodajalcu na osnovi dogovorjenega zavarovanja kredita, glede na opravljen odstop terjatve pa je zato aktivna legitimacija za izterjavo dolžnega zneska s strani toženca kot kreditojemalca prešla na sedanjo tožečo stranko. Po izvedenem dokaznem postopku je ocenilo tudi, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen po višini.

2. Proti tej sodbi se pravočasno pritožuje tožena stranka ob uveljavljanju „vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo ob ugoditvi pritožbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi tožena stranka ugovarja, da ni bila v nobenem zavarovalnem pogodbenem razmerju s tožečo stranko, da tožeča stranka višine terjatve ni pravilno izračunala enako kot ne banka, saj je izračun tožene stranke (v nadaljevanju toženca) drugačen. Zato predlaga pritegnitev izvedenca finančne stroke zaradi izračuna višine terjatve tožeče stranke oziroma prej banke kot cedenta. Določene mesečne kreditne anuitete so že tudi zastarale. Tožena stranka se tudi ni mogla izjaviti glede natančnosti izpiska odprtih postavk, na podlagi katerega je banka izvršila prijavo zavarovalnega primera. Banka tudi ni upoštevala že plačanih kreditnih anuitet s strani toženca. Tožeča stranka je tako banki plačala več, kot bi ji to bila dolžna.

3. Tožeča stranka pritožbenega odgovora ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ocenjuje izpodbijano odločitev kot materialno pravno pravilno in oprto na dovolj raziskano dejansko stanje pač v okviru izpolnitve trditvene in dokazne dolžnosti pravdnih strank. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo upoštevnih procesnih kršitev, napadeno sodbo pa je sprejemljivo in izčrpno obrazložilo, tako da pritožbeno sodišče najprej povzema razloge iz obrazložitve prvostopenjske sodbe in se sklicuje nanje, v zvezi s pritožbo pa še navaja:

6. Pregled zadeve pokaže, da v bistvu tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni aktivno sodelovala in ni podala nobenega trditvenega gradiva, iz katerega bi bilo mogoče razbrati kakšno je njeno stališče do ponujene dejanske podlage tožbenega zahtevka s strani tožeče stranke in ponujenih dokazov. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je le ugovarjala, da z zavarovalnico ni v nobenem poslovnem razmerju, nato pa v pravdnem postopku niti ni vložila dovoljene ene pripravljalne vloge, niti ni pristopila na glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno postopalo, ko je upoštevalo navedbeno gradivo tožeče stranke in izvedlo z njene strani predlagane dokaze ter, ko po drugi strani tožena stranka nekega substanciranega obrambnega stališča ni podala, utemeljeno zaključilo, da so dejstva, ki jih navaja tožeča stranka resnična in dokazana tako glede temelja zahtevka kot tudi glede višine uveljavljane terjatve.

7. Vse trditve, ki jih sedaj v svoji defenzivni vlogi v pritožbi podaja tožena stranka, so pritožbene novote, tako v zvezi s pomanjkanjem aktivne legitimacije na strani tožeče stranke, v zvezi z nepravilnim izračunom višine terjatve, v zvezi z zastaranjem dela terjatve tožeče stranke kot tudi, da je v bistvu tožeča stranka zavarovalnici plačala več kot bi bila dolžna. Toženi stranki je dobro znano, da pritožbene novote niso dopustne in upoštevne v skladu s prvim odstavkom člena 337 ZPP, ko po drugi strani ni niti zatrjevala niti dokazovala, da pritožbenih novih trditev brez svoje krivde ni mogla podati že prej.

8. Glede na neupoštevnost novih pritožbenih trditev in glede na dovolj zanesljivo ugotovljeno podlago tožbenega zahtevka ter višino terjatve na podlagi izpolnjene trditvene in dokazne dolžnosti tožeče stranke je tako očitno, da pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti vpliva. Ko pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava ni našlo, je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku člena 165 v zvezi s prvim odstavkom člena 154 ZPP in je plod pritožbenega neuspeha tožene stranke.