Jedro

Zapuščino sestavlja samo aktiva, torej pravice, ki imajo denarno vrednost, medtem ko zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine (pasiva) niso njen sestavni del. Prijavljenih terjatev upnikov zato zapuščinsko sodišče ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava, niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev.

Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine breme zapustnikovih dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: 1) ugotovilo obseg zapuščine po pok. P. P., 2) ugotovilo, da so se določeni dediči dedovanju odpovedali, 3) za oporočno dedinjo nepremičnine katastrska občina X stavba 1 del stavbe 1 razglasilo D. D. in 4) za zakonite dediče ostalega premoženja razglasilo zapustnikova nečaka B. B in C. C., vsakega z dednim deležem 1/4 in zapustnikovo sestro E. E. z dednim deležem 1/2. 2. Zoper sklep se pritožuje dedič B. B. in navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločilo o njegovih terjatvah iz naslova pogrebnih stroškov, plačanega opomina pred izvršbo in stroškov izdelave osebne izkaznice, ki jih je vse prijavil na zapuščinski obravnavi. Predlaga, da se mu plačani zneski povrnejo iz zapustnikovih denarnih sredstev na transakcijskem računu in pokojninskih prejemkov, preostanek sredstev pa se skupaj z nepremičnino razdeli med zakonite dediče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik vlaga pritožbo zoper sklep o dedovanju, ker sodišče v njem ni odločilo o njegovih, na zapuščinski obravnavi priglašenih terjatvah do zapustnika in zapuščine.

5. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi: kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). Zapuščino sestavlja samo aktiva, torej pravice, ki imajo denarno vrednost, medtem ko zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine (pasiva) niso njen sestavni del. Prijavljenih terjatev upnikov zato zapuščinsko sodišče ne ugotavlja, jih vsebinsko ne obravnava, niti jih ne navaja v sklepu o dedovanju, razen v primeru sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev (primerjaj 214. člen ZD).1

6. Z zapustnikovo smrtjo postanejo zapustnikovi dolgovi in dolgovi zapuščine breme zapustnikovih dedičev. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD je tako dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Ta določba velja tudi za dolgove zapuščine, kamor se uvrščajo pogrebni stroški. Če je dedičev več, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne (tretji odstavek 142. člena ZD).

7. Kljub temu da so bili vsi dediči prisotni na zapuščinski obravnavi, na kateri je pritožnik priglasil svoje terjatve do zapustnika in zapuščine, se o njihovem plačilu niso sporazumeli. Pritožnik bo moral zato plačilo urejati izven zapuščinskega postopka bodisi na način, da se bo o njem dogovoril z ostalimi dediči, bodisi tako, da ga bo uveljavljal v pravdnem postopku.

8. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS II Ips 97/2013 z dne 15. 1. 2015 in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 829/2018 z dne 11. 7. 2018, I Cp 2317/2017 z dne 15. 11. 2017, II Cp 656/2017 z dne 7. 6. 2017, I Cp 3199/2015 z dne 27. 1. 2016, I Cp 2390/2015 z dne 18. 11. 2015 in I Cp 3231/2014 z dne 21. 1. 2015.