Jedro

Pritožniki so pojasnili, da je do zaposlitve prišlo zaradi posebnih razmer (bolezen zaposlenega varnostnika in organizacija prireditve), do zaposlitve je prišlo med vikendom, delodajalec je prijavo podal tri dni po sklenitvi pogodbe, storilci za istovrstni prekršek še niso bili kaznovani, s prekrškom ni nastala nobena škoda. Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o prekrških se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost. Ob upoštevanju prej opisanih okoliščin, predvsem pa dejstva, da gre za prvi tovrstni prekršek, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločbo o sankciji spremenilo, tako da je namesto globe vsem trem storilcem izreklo opomin.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahtevi storilcev za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 71011-3455/2020-10 z dne 8.12.2020 delno ugodi in se navedena odločba spremeni glede izreka sankcije, tako da se storilcem za storjeni prekršek po prvi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 namesto globe izreče opomin. Spremeni se tudi odločitev o sodni taksi, tako da mora vsak od storilcev plačati 30,00 EUR sodne takse.

II. Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo zahtevo storilcev za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 71011-3455/2020-10 z dne 8.12.2020, s katero so bili storilci spoznani za odgovorne za prekršek po prvi alineji prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1. 2. Zoper sodbo se storilci pritožujejo po svojem zagovorniku. Najprej očitajo kršitev postopka, ker jim ni bila dana možnost zaslišanja pred izdajo izpodbijane sodbe. Sodišče bi moralo dopolniti dokazni postopek in ugotoviti vsa odločilna dejstva. Dejstvo povečanega obsega dela je namreč sovpadalo z boleznijo pobiralca vstopnin in prav zaradi tega je bila sklenjena sporna pogodba o zaposlitvi. Kršitev je bila ugotovljena dva dni po sklenitvi pogodbe, kar kaže, da so imeli kršitelji namen prijaviti novo zaposlenega delavca, vendar je do tega prišlo z zamikom. Da je direktor A. A. zato, ker je vešč uporabe aplikacije eDavki, vešč tudi prijave delavcev v obvezna zavarovanja, je sodišče zaključilo samo, brez izvedbe dokaznega postopka. Sodišče v sodbi niti ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo predlaganih prič B. B. in C. C. ter storilca A. A. in se sodbe v tem delu ne da preizkusiti. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj je za odgovorni osebi spoznalo oba storilca, čeprav prijavo lahko izvede samo eden od njiju. Sodišče bi moralo razjasniti, kdo je oseba, ki je v družbi zadolžena za prijavljanje zaposlenih. Storilci nasprotujejo tudi izrečeni sankciji, saj so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek opomina.

3. V odgovoru na pritožbo je prekrškovni organ pritrdil razlogom sodišča in predlagal zavrnitev pritožbe. Kršitelji so svojo obveznost izpolnili šele po tem, ko je bil prekršek ugotovljen s strani inšpekcijskega nadzora in to v nedeljo, čeprav so trdili, da prej prijave niso mogli dati, ker računovodski servis za vikend ne dela. Ostale okoliščine pa so bile upoštevane pri odmeri kazni, saj je bila izrečena najnižja možna globa.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Očitana kršitev postopka ni podana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da razlogi, ki so jih storilci navedli za svoje ravnanje, ne zadoščajo za razbremenitev odgovornosti za prekršek. Z obrazloženimi zaključki se pritožbeno sodišče strinja in nima k njim ničesar dodati. Pritožniki jih z vztrajanjem pri svojih navedbah, na katere je že bilo odgovorjeno, ne morejo omajati. To pa hkrati pomeni, da je bil predlog za zaslišanje prič in odgovornih oseb glede teh razlogov pravilno zavrnjen, saj ne gre za odločilna dejstva v zadevi. Navedbe o tem, da bi sodišče moralo ugotavljati razdelitev pristojnosti med obema odgovornima osebama, ker naj ne bi bila oba pristojna za prijavljanje v obvezna socialna zavarovanja, pa pomenijo nedopustno pritožbo, za katero pritožniki niso niti skušali pojasniti, zakaj teh navedb niso mogli podati že prej. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno.

6. Utemeljeno pa pritožniki opozarjajo, da so v zadevi podane okoliščine, ki omogočajo izrek opomina. Pritožniki so pojasnili, da je do zaposlitve prišlo zaradi posebnih razmer (bolezen zaposlenega varnostnika in organizacija prireditve), do zaposlitve je prišlo med vikendom, delodajalec je prijavo podal tri dni po sklenitvi pogodbe, storilci za istovrstni prekršek še niso bili kaznovani, s prekrškom ni nastala nobena škoda. Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost. Ob upoštevanju prej opisanih okoliščin, predvsem pa dejstva, da gre za prvi tovrstni prekršek, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločbo o sankciji spremenilo, tako da je namesto globe vsem trem storilcem izreklo opomin (deveti odstavek 163. člena ZP-1). V posledici je bilo treba spremeniti tudi odločitev o sodni taksi. Po tarifni št. 8112 Zakona o sodnih taksah znaša sodna taksa za opomin 30,00 EUR. V preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (kršitev ni pokazal niti uradni preizkus sodbe) in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo.

7. Po drugem odstavku 147. člena ZP-1 se sodna taksa za pritožbo ne določi.