Zahteva odvetnika za podatke za namen vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine

Datum

20.11.2023

Številka

07120-1/2023/496

Kategorije

GURS, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete primer, ko odvetnik od osebe javnega sektorja v imenu upnika v skladu z 39. in 41. členom ZVOP-2 zahteva posredovanje osebnih podatkov o dolžniku za namene vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in zastopanja v izvršilnem postopku. Sprašujete nas, ali mora v takem primeru odvetnik vlogi za posredovanje osebnih podatkov na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu, z upoštevanjem pravne ureditve 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, priložiti kopijo izvršilnega naslova (pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine) ali zadošča kopija verodostojne listine.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju je upravljavec dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, posredovati določene podatke iz evidenc, ki se nanašajo na dolžnika. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo. Verodostojna listina sama po sebi ni izvršilni naslov, temveč je izvršilni naslov (med drugim) izvršljiva sodna odločba, torej v vašem primeru pravnomočni sklep o izvršbi. S sklepom o izvršbi lahko upnik dokazuje svoj pravni interes, torej mora za namen pridobivanja osebnih podatkov dolžnika njeno kopijo tudi predložiti.

Enake pogoje mora v primeru nameravane vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine izpolnjevati tudi odvetnik, ki deluje v skladu z Zakonom o odvetništvu, sicer bi se pogoje iz Zakona o izvršbi in zavarovanju zlahka zaobšlo.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Iz 39. člena ZVOP-2 izhaja, da je vprašanje posredovanja osebnih podatkov sistemsko urejeno v tem členu (mestoma s sklicem na področno zakonodajo), in sicer je v prvem odstavku navedenega člena določeno, da osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če sta izpolnjena dva temeljna pogoja:

-za posredovanje osebnih podatkov je podana pravna podlaga;

-podana je zahteva, kot jo vsebinsko in formalno opredeljuje 41. člen ZVOP-2 (področni zakon lahko sicer določa drugače).

Prvi odstavek 41. člena ZVOP-2 določa, da mora zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebovati (razen če drug zakon ne določa drugače):

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Ker predstavlja 39. člen ZVOP-2 sistemsko ureditev posredovanja osebnih podatkov, se druge, ki urejajo isto materijo, načeloma obravnava skozi prizmo te sistemske ureditve; predvsem je pomembno, ali drug zakon predstavlja odstopanje od sistemske ureditve in materijo ureja drugače.

Poseben zakon, ki ureja posredovanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica je Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZOdv). Prvi odstavek 10. člena ZOdv določa, da ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

V smislu izkazovanja namena in pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov (2. in 3. točka prvega odstavka 41. člena ZVOP-2), mora glede na določbe ZOdv odvetnik izkazati (in ne le navesti):

-da ima ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke v konkretni posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) in

-da so konkretni zahtevani podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj zastopanja v tej posamični zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom.

Ugotovimo pa lahko, da vsebuje Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07-UPB4, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZIZ) strožje pogoje za pridobivanje osebnih podatkov, kot to velja za 10. člen ZOdv, oziroma uvaja dodatni, zelo konkretni pogoj. ZIZ v šestem odstavku 4. člena namreč določa, da je upravljavec dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, posredovati določene podatke iz evidenc, ki se nanašajo na dolžnika. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo.

Iz drugega odstavka 17. člena ZIZ izhaja, da verodostojna listina sama po sebi ni izvršilni naslov, temveč je izvršilni naslov (med drugim) izvršljiva sodna odločba, torej v vašem primeru pravnomočni sklep o izvršbi.

IP je namreč v preteklosti že interpretiral, da so določila ZIZ v takšnem primeru strožja, vendar jih je treba upoštevati, sicer bi preprost pravni posel, kot je pooblastilo odvetniku, omogočal obid (izogibanje) strogim zahtevam ZIZ glede pridobivanja osebnih podatkov dolžnikov. Takšen obid pa gotovo ne bi bil skladen z namenom zakonodajalca. Tudi odvetniki bi torej morali, če želijo pridobiti osebne podatke dolžnika za namene, ki jih opredeljuje ZIZ (omenjate vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine in zastopanja v izvršilnem postopku), ravnati po določbi šestega odstavka 4. člena ZIZ in predložiti kopijo listine, ki je izvršilni naslov, torej v kontekstu vašega primera pravnomočni sklep o izvršbi.

Če upravljavec zavrne zahtevo za posredovanje osebnih podatkov iz zbirk, ki so uradne evidence ali javne knjige, lahko skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 vloži pritožbo, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov