Jedro

Rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, d.d., v skladu z tretjim odstavkom 6. člena ZSOS ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se: - razveljavi v 32. točki II izreka in se predlog predlagatelja L. L. zavrže - v točkah 1 do 31 in 33 II izreka za zneskom odškodnine doda besedilo: „v treh mesecih pod izvršbo.“.

II. Pritožba predlagateljev se zavrne in se sklep v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi sklenilo, da je dolžna nasprotna udeleženka za podržavljene nepremičnine upravičencem, ki so navedeni v točkah 1 do 33/II izreka, izročiti obveznice na podlagi Zakona o denacionalizaciji in Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad in sicer v zneskih, ki pripadajo posameznemu upravičencu glede na njegov idealni delež podržavljenih nepremičnin. Nadalje je s tem sklepom ugotovilo umik predloga za določitev odškodnine v korist nekaterih upravičencev ter zavrnilo predlog za določitev odškodnine Al. in A. P., J. K. ter A. V. Nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna predlagateljem povrniti stroške postopka v višini 1.936,94 EUR.

2. Zoper ta sklep se pritožujejo predlagatelji in nasprotna udeleženka. Predlagatelji se ne strinjajo z določeno vrednostjo, ki tvori izhodišče za določitev odškodnine za predmetna zemljišča, četudi gre za kmetijska zemljišča in se določitev vrednosti določa po kriterijih, ki jih vsebuje za to izrecno sprejet predpis (odlok). Odškodnino je treba določiti po splošnih odškodninskih predpisih in jo ovrednotiti po njenem tržnem momentu, četudi je sodna praksa zavzela nasprotno stališče. Nasprotna udeleženka pa se v pritožbi ne strinja z odločitvijo sodišča v točki II/32, s katero je sodišče priznalo odškodnino pokojnemu članu vaške skupnosti D. M. L. . Zanj je bilo na zadnjem naroku ugotovljeno, da je predlog za njegov delež kot član ponovno vzpostavljene vaške skupnosti vložil L. L., ki pa je umrl dne 25.5.2005. Sodišče je kršilo določila ZPP, saj je bila tožba (pravilno predlog) vložena 13.2.2006, ko predlagatelj L. L. ni bil več živ in torej ni mogel več biti stranka v postopku. Oseba, ki je za upravičenca M. L. sedaj včlanjena v vaško skupnost, pranečakinja A. L., ni predlagateljica postopka v predmetni zadevi in pooblaščenci nimajo njenega pooblastila. Sodišče je v tem delu določilo odškodnino brez ustreznega predloga oz. brez zahtevka. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je po materialnem predpisu, ki ureja plačilo odškodnin v obveznicah, to je Zakonu o slovenskem odškodninskem skladu, določen paricijski rok za izvršitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od tri in ne daljši od šest mesecev od pravnomočnosti odločbe.

3. Nasprotna udeleženka je vložila ugovor na pritožbo predlagateljev, v katerem zavrača kot neutemeljene pritožbene trditve predlagateljev in predlaga višjemu sodišču, da pritožbo predlagatelju kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba predlagateljev ni utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi odločalo o določitvi odškodnine članom bivših agrarnih skupnosti na podlagi 10. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/1994 s kasnejšimi spremembami – v nadaljevanju ZPVAS). Določitev višine odškodnine v obveznicah je oprlo na ugotovitev, da je med udeleženci nesporen obseg podržavljenih nepremičnin ter dejstvo, da jih v naravi ni mogoče vrniti, prav tako pa tudi vrednost zemljišč. Ker so predlagatelji v postopku izrecno priznali kot nesporno vrednost podržavljenega premoženja, ki je podlaga za določitev odškodnine (vloga predlagateljev z dne 27.9.2010), je neutemeljen pritožbeni očitek predlagateljev, da bi moralo sodišče odškodnino določiti po drugačnih vrednostih in izhodiščih (1. odstavek 214. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pritožba sama pravilno ugotavlja, da je o tem vprašanju sodna praksa že zavzela stališče (npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 206/2009), ki je v nasprotju s pritožbenimi zahtevami.

6. Po ZPVAS se vračajo premoženjske pravice, ki so jih posamezni člani imeli na premoženju bivše agrarne skupnosti, pri čemer so upravičenci do vračila člani nekdanje agrarne skupnosti kot nosilci nekdanjih premoženjskih pravic sami ali pa njihovi pravni nasledniki, ki so člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti (8. člen ZPVAS). Glede odločitve o določitvi odškodnine upravičencu M. L. (32. točka II izreka) nasprotna udeleženka pravilno opozarja v pritožbi na pomanjkanje procesne predpostavke sposobnosti udeleženca v tem nepravdnem postopku (80. in 81. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Kot predlagatelj nastopa L. L., ki je bil po podatkih spisa ob vložitvi predloga že pokojni. V tem primeru zato pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti udeleženec postopka ni mogoče odpraviti. Ker L. L. ne more nastopati kot udeleženec v pravdnem postopku (19. člen ZNP), je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke ter sklep v 32. točki II izreka razveljavilo, predlog v tem delu pa zavrglo.

7. Nasprotna udeleženka pa pravilno opozarja tudi na uporabo določbe 3. odstavka 6. člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu (Uradni list RS, št. 7/1993 s kasnejšimi spremembami), po kateri rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, d.d., ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Zato je pritožbeno sodišče sklep v tem delu ustrezno spremenilo tako, da je v obravnavani zadevi določilo primeren rok za izvršitev odločbe.

8. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in sklep v izpodbijanem delu spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, pritožbo predlagateljev pa zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.