Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prevzem poštne pošiljke s strani toženčeve žene (na podlagi 142. člena ZPP), predvsem pa dejstvo, da tožencu žena za prevzem poštne pošiljke ni povedala, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za toženčevo sklicevanje na ishemično možgansko kap; zgolj obstoj bolezni ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za takšen razlog mora biti izkazano še, da je bolezen nepredvidljiva in nenadna, česar pa toženec ni storil (niti ni podal navedb v tej smeri).
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za vrnitev v prejšnje stanje (točka I izreka) in mu naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika v višini 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka).
2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec. Vztraja pri svojih navedbah, da sodne pošiljke s tožbo tožnika ni prejel. Dopušča možnost, da je sodno pošiljko prejel oziroma da mu je bila vročena, pa je zaradi takratnega zdravstvenega stanja, okrevanja po ishemični možganski kapi, in hudih neresnic v tožbi doživel stresno motnjo, zaradi katere je bil v stanju začasne neprištevnosti. S tožbo tožnik uveljavlja zahtevke za veliko vsoto denarja, do katerih ni upravičen. Toženec je že predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predložil listine, iz katerih je razvidno, da tožniku ni nič dolžan, pa sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo. Ne glede na to, ali je razlog za odsotnost odgovora na tožbo s strani toženca njegova neprištevnost, neznanje ali nezmožnost razsojanja, zahtevkom ni moč ugoditi. Ugoditev zahtevkom bi toženca spravila v materialno stisko, to bi poslabšalo njegovo zdravstveno stanje in mu povzročilo psihične težave. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj. - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni absolutno bistveno kršilo določb pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo materialno pravno utemeljeno odločitev, ko je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, glede na pritožbene navedbe pa dodaja:
5. Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je zamudila rok iz upravičenega vzroka. Toženec se je v utemeljitev svojega predloga za vrnitev v prejšnje stanje skliceval na dejstvo, da je sodno pošiljko s tožbo prevzela njegova žena, ki mu za to ni povedala, zaradi česar je zamudil rok za podajo odgovora na tožbo, to pa je privedlo do izdaje zamudne sodbe. Prevzem poštne pošiljke s strani toženčeve žene (na podlagi 142. člena ZPP), predvsem pa dejstvo, da tožencu žena za prevzem poštne pošiljke ni povedala, ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Enako velja za toženčevo sklicevanje na ishemično možgansko kap; zgolj obstoj bolezni ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje, za takšen razlog mora biti izkazano še, da je bolezen nepredvidljiva in nenadna, česar pa toženec ni storil (niti ni podal navedb v tej smeri).
6. Navedbe toženca, češ da je sam prevzel poštno pošiljko s tožbo, kar je zaradi neresnic v tožbi povzročilo stresno motnjo in posledično neprištevnost, so nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženec ni podal navedb, zakaj se na ta razlog za zamudo odgovora na tožbo ni skliceval v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je pa zatrjevani razlog neprištevnosti tudi v nasprotju z njegovimi dosedanjimi navedbami.
7. Preostale pritožbene navedbe, s katerimi toženec oporeka odločitvi v zamudni sodbi, pri odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma pritožbi zoper odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso bistvene in se sodišče prve stopnje do njih utemeljeno ni opredelilo, kot se tudi ne opredeljuje pritožbeno sodišče (prvi odstavek 360. člena ZPP).
8. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).