Jedro

Če je pogodba v celoti ali tudi samo delno nična, je predmet obveznosti, da se ta pogodba sklene v notarskem zapisu, nedopusten, saj od notarjev ni mogoče zahtevati, da sestavljajo notarske zapise o ničnih poslih. V posledici pa bi bilo nično tudi določilo o pogodbeni kazni za zamudo z izpolnitvijo nične obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 38704/2008, z dne 24. 06. 2008 v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 4.163,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Predmet tožbenega zahtevka je pogodbena kazen za zamudo pri izpolnitvi obveznosti tožene stranke iz pogodbe, ki jo je dne 04. 10. 2004 tožena stranka sklenila s pravnim prednikom tožeče stranke, odvetnikom E. M. (priloga A2). V V. točki te pogodbe se je tožena stranka zavezala, da bo z odvetnikom na njegov poziv pogodbo sklenila v notarski obliki, ki bo izvršilni naslov glede vseh obveznosti tožene stranke iz te pogodbe, v primeru kršitve te obveznosti pa bo plačala pogodbeno kazen 1.000.000,00 SIT za vsak dan zamude. Navedeno terjatev iz naslova pogodbene kazni je odvetnik M. odstopil tožeči stranki.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da je bil v drugi pravdni zadevi odvetnikov zahtevek proti isti toženi stranki za sklenitev pogodbe v notarski obliki pravnomočno zavrnjen, in na tej podlagi zaključilo, da so neveljavna pogodbena določila glede pogodbene kazni za primer, da tožena stranka na poziv odvetnika ne sklene take pogodbe v notarski obliki.

Pritožba utemeljeno opozarja, da so razlogi izpodbijane sodbe pomanjkljivi, nejasni, in tudi med seboj v nasprotju, zato se izpodbijane sodbe deloma sploh ne da preizkusiti, v delu, v katerem pa je preizkusljiva, pa je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.

Tako ima pritožba prav, da je v izpodbijani sodbi popolnoma nepojasnjeno, na kakšen način je dejstvo, da pravni prednik tožeče stranke, odvetnik M. s svojim zahtevkom na sklenitev pogodbe v notarski obliki ni uspel, vodilo sodišče k zaključku, da je bilo pogodbeno določilo o pogodbeni kazni za primer zamude s sklenitvijo pogodbe v notarski obliki neveljavno. Izpodbijana sodba se pri tem sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2739/2008 (priloga A11), iz katere pa takšen zaključek niti smiselno ne izhaja.

Nosilni razlog, zaradi katerega je bil tožbeni zahtevek na sklenitev pogodbe (A2) v notarskem zapisu zavrnjen, predstavlja stališče Višjega sodišča, da je sestavljanje in izdajanje notarskih zapisov pridržano izključno notarjem in da tega sodba ne more nadomestiti (glej obrazložitev zgoraj citirane sodbe v prilogi A11). Višje sodišče torej v sami vsebini pogodbene obveznosti, skleniti pogodbo v notarskem zapisu, ni našlo nič nezakonitega oz. iz katerikoli razlogov neveljavnega. Nasprotno, pravnega prednika tožeče stranke je celo izrecno podučilo, da ima zagotovljeno drugo (ustreznejše) varstvo od v postopku uveljavljanega in da lahko zahteva pogodbeno kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti.

Ni torej mogoče ugotoviti, na kakšni dejanski in materialnopravni podlagi je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek o neveljavnosti pogodbenih določil iz V. točke pogodbe (A2). Še zlasti, ker se, kot je zapisalo, z ugotavljanjem ničnosti pogodbe ni ukvarjalo, ta pa je v našem pravnem sistemu eden od glavnih razlogov za neveljavnost pogodb. Če jim prištejemo še razloge izpodbojnosti (ki v konkretnem primeru tudi niso bili preizkušani), so možnosti za neveljavnost pogodb s tem praktično izčrpane.

Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke prvega odstavka 339. čl. ZPP, ki je pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da po materialnem pravu sam po sebi ni neveljaven dogovor pogodbenih strank, da se bo pogodba sklenila v obliki notarskega zapisa, kot tudi ni neveljavna določitev pogodbene kazni za primer zamude z izpolnitvijo takšne obveznosti.

Res pa je temeljni pogoj za veljavnost takšne zaveze, da gre za pogodbo, ki je (vsa) skladna s pravnim redom, zakoni, pa tudi z moralnimi in etičnimi načeli družbe. Iz dejanskih okoliščin primera je razvidno, da je za odločitev v tej zadevi bistveno prav vprašanje veljavnosti (drugih) določil pogodbe, glede katere je tožena stranka sprejela obveznost sklenitve v notarskem zapisu. Zato je bila napačna odločitev prvostopnega sodišča, da se z razlogi ničnosti pogodbe (A2) ne bo ukvarjalo, saj je to predhodno vprašanje za odločitev o tožbenem zahtevku. Če je namreč pogodba v celoti ali tudi samo delno nična, je predmet obveznosti, da se sklene v notarskem zapisu, nedopusten, saj od notarjev ni mogoče zahtevati, da sestavljajo notarske zapise o ničnih poslih. V posledici pa bi bilo nično tudi določilo o pogodbeni kazni za zamudo z izpolnitvijo nične obveznosti.

O delni ničnosti pogodbe (A2) se je sicer izreklo tudi Višje sodišče v zgoraj citirani sodbi, ki je zavzelo stališče, da je zaveza toženca, da odvetniku pooblastila ne bo preklical, v nasprotju s kogentno zakonsko določbo in zaradi osebnostne komponente tudi v nasprotju z moralo, in zato nična. Vendar pa ugotovitev ničnosti pogodbe (A2) ni bila predmet tožbenega zahtevka v citirani zadevi, zato je to stališče višjega sodišča upoštevati le kot odločitev o predhodnem vprašanju (13. člen ZPP). Nima prav prvostopno sodišče, da materialna pravnomočnost sodbe I Cp 2739/2008 pomeni vezanost tega sodišča na celotno vsebino te sodne odločbe. Zaključek o ničnosti pogodbenega določila v citirani sodbi ima lahko pravne učinke samo v pravdi, v kateri je bila sprejeta.

V ponovljenem postopku se bo zato sodišče prve stopnje moralo odločiti, ali bo samo odločalo o s strani tožene stranke zatrjevani ničnosti pogodbe (A2) kot o predhodnem vprašanju, ali pa bo postopek prekinilo do odločitve o sporu, ki o tem predmetu že poteka pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Slednje bi bilo z ozirom na več sporov, ki v zvezi s to pogodbo potekajo med udeleženci, morda smotrneje, zdi pa se tudi korektnejše, da se vprašanje ničnosti pogodbe reši v pravdi, ki teče med pogodbenima strankama.