Jedro

V konkretni zadevi je bil predlog za zaznambo vrstnega reda vložen 9.3.2011, vendar o predlogu ni bilo odločeno do 1. maja 2011, zato bi v skladu z določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C sodnik moral uporabiti 71. člen noveliranega zakona. V 71. členu ZZK-1 je rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda določen drugače, kot je bil v starem zakonu. Po tej določbi zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od njenega vpisa v zemljiško knjigo.

Nova pa so tudi pravila o izvedbi vpisov. Po prvem odstavku 177. člena ZZK-1 se izvedejo vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa.

Kot pravilno navaja pritožba je računalniška aplikacija ob izvedbi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda avtomatično izračunala datum izteka veljavnosti zaznambe (drugi odstavek 71. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se dovoli vpis.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižni sodnik je z izpodbijanim sklepom ugodil ugovoru nasprotnega udeleženca podjetja S. d.o.o. in spremenil sklep sodniške pomočnice tako, da ni dovolil vpisa v vrstnem redu zaznambe za pridobitev lastninske pravice. Ugotovil je, da je bilo o zaznambi vrstnega reda odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Sežani z dne 5.9.2011, predlog za zaznambo vrstnega reda pa je bil vložen 9.3.2011. Zemljiškoknjižni sodnik je v celoti pritrdil navedbam ugovora, da je zaznamba že na podlagi zakona prenehala veljati 9.3.2012, to je eno leto po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga. Zato je zaključil, da ni podlage za vpis v zaznamovanem vrstnem redu, saj je bil predlog za vpis vložen šele 2.7.2012. Zoper sklep zemljiškoknjižnega sodnika se je pritožil predlagatelj iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi opozarja na prehodno določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C, po kateri bi moralo v tej zadevi sodišče uporabiti novo določbo 71. člena ZZK-1, saj je zemljiškoknjižno sodišče o predlogu za zaznambo vrstnega reda odločilo po 1.5.2011. Lastnik nepremičnine je predlog za zaznambo vrstnega reda res vložil že 9.3.2011, vendar je o tej zaznambi Okrajno sodišče v Sežani odločilo šele 5.9.2011. Zaznambo je dovolilo in skladno z novo določbo 71. člena je v glavni knjigi naveden tudi datum prenehanja veljavnosti te zaznamba in sicer 19.10.2012. Okrajno sodišče v Sežani je očitno postopalo v skladu z veljavnimi predpisi v času odločanja. Vpis dovoljene zaznambe vrstnega reda je opravilo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi zaznambe. Zoper sklep o dovolitvi zaznambe ni bil vložen ugovor, zato je pravnomočen in velja ta zaznamba do 19.10.2012. Zaradi prilagoditve spremenjenemu pravilu o načinu izvedbe vpisov, ki se po novem opravijo šele po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ne več na podlagi nepravnomočnega sklepa o dovolitvi, začne teči rok enega leta z dnem pravnomočnosti sklepa o dovolitvi zaznambe in ne od njegove izdaje. Sodišče prve stopnje zato zmotno razlaga, da je zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice prenehala veljati ex lege po preteku enega leta od dneva vložitve predloga. Ker je rok odvisen od pravnomočnosti sklepa o dovolitvi zaznambe, vnaprejšnja določitev izteka roka v sklepu niti ni mogoča, zato določi ta rok računalniška aplikacija potem, ko pristojna oseba potrdi pravnomočnost sklepa. Ročno spreminjanje tega datuma niti ni mogoče. Sodniška pomočnica je izdala zakonit sklep o dovolitvi vpisa lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Izpodbijani sklep pa je v nasprotju s tem nezakonit., Poleg tega nima niti razlogov o odločilnih dejstvih. Predlagatelj je vložil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu pravočasno, več kot tri mesece pred iztekom roka. Predlaga, da se dovoli vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu na ime predlagatelja.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da bi moral zemljiškoknjižni sodnik v konkretni zadevi upoštevati prehodno določbo 94. člena ZZK-1C, ki daje odgovor kateri predpis (stari ali novi) mora uporabiti. V tej zadevi je bil predlog za zaznambo vrstnega reda vložen 9.3.2011, vendar o predlogu ni bilo odločeno do 1. maja 2011, zato bi v skladu z določbo tretjega odstavka 94. člena ZZK-1C moral uporabiti 71. člen noveliranega zakona. V 71. členu ZZK-1 je rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda določen drugače, kot je bil v starem zakonu. Po tej določbi zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od njenega vpisa v zemljiško knjigo.

Nova pa so tudi pravila o izvedbi vpisov. Po prvem odstavku 177. člena ZZK-1 se izvedejo vpisi v informatizirano glavno knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vpisa. Okrajno sodišče v Sežani je o predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice odločilo s sklepom z dne 5.9.2011. S tem sklepom je vpis dovolilo. V informatizirano glavno knjigo pa je sklep o dovolitvi vpisa izvedlo po pravnomočnosti sklepa. Kot pravilno navaja pritožba je računalniška aplikacija ob izvedbi pravnomočnega sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda avtomatično izračunala datum izteka veljavnosti zaznambe (drugi odstavek 71. člena ZZK-1), ki je jasen : 19.10.2012. Ker je predlagatelj vložil zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu po notarki 2.7.2012, drži pritožbena navedba, da ga je vložil pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda (74. člen ZZK-1). Zato je pravilno odločila sodniška pomočnica, ki je vpis, potem ko je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji, dovolila in sicer vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem redu, zato je pritožbeno sodišče na podlagi četrtega odstavka 161. člena ZZK-1 ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je dovolilo vpis.