Jedro

Šteje se, da so z dnem postavitve gradbiščne table zainteresirane osebe izvedele, da gradbeno dovoljenje obstaja, kar pomeni, da je zanje (najkasneje) s tem dnem začel teči enomesečni subjektivni prekluziven rok za vložitev predloga za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odpravi se odločba RS, Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-32/2010/13tm z dne 21. 4. 2010 in se zadeva vrne drugostopnemu organu v ponoven postopek.

2. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 €, pod izvršbo.

3. Zahtevek prizadete stranke A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je Upravna enote Maribor kot prvostopni organ s 1. točko sklepa št. 351-412/2008-33(7125) z dne 12. 3. 2010 odločila, da se zavrže predlog A.A. (ki ima v tem upravnem sporu položaj prizadete stranke v smislu določb 1. odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami; v nadaljevanju „prizadeta stranka“) za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-412/2008-15(7123) z dne 27. 8. 2008, izdanega družbi B. d.o.o., za gradnjo dveh večstanovanjskih objektov z rekreacijskim centrom v večjem objektu (K+P+2+M), na zemljiščih parc. št. 1172 del, 1176 del, 1177 in 1180, vse k. o. ... Naslednje točke izreka, s katerimi je prvostopni organ dovolil obnovo postopka spremembe navedenega gradbenega dovoljenja, niso predmet tega upravnega spora.

Tožnik s tožbo izpodbija drugostopno odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-32/2010/13tm z dne 21. 4. 2010, s katero je drugostopni organ, ob obravnavi pritožbe prizadete stranke zoper prvo točko izreka prvostopne odločbe, odločil, da se citirana prva točka izreka prvostopne odločbe odpravi, da se navedenemu predlogu prizadete stranke (za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja z dne 27. 8. 2008) ugodi in se predlagana obnova postopka dovoli, izvršitev gradbenega dovoljenja z dne 27. 8. 2008 pa se zadrži. V obrazložitvi izpodbijane odločbe drugostopni organ navaja, da je prvostopni organ, ko je (z odpravljeno 1. točko izreka) zavrgel predlog prizadete stranke za obnovo postopka izdaje navedenega gradbenega dovoljenja, napačno štel, da pritožniku ne gre položaj stranke v tem postopku. Prizadeta stranka je v postopku uveljavljanja zahteve za obnovo postopka predložila relevantno strokovno mnenje družbe C. d.o.o., z dne 2. 2. 2010, iz katerega izhaja, da bi nov večstanovanjski objekt višine 15 m, ki bo postavljen 6 m južno od stanovanja prizadete stranke, objektu prizadete stranke odvzel svetlobo (pritožnik ima v lasti parceli št. 1175 in 1173 k.o. ...). Upoštevaje v času odločanja relevantne določbe 62. in 64. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1- Ur. list RS, št. 102/04-UPB1 s spremembami), je prizadeta stranka s predložitvijo navedenega strokovnega mnenja zadostila določbi prvega odstavka 64. člena ZGO-1, po kateri mora tisti, ki med postopkom zahteva vključitev vanj in dokazuje, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno, za svoje trditve predložiti dokaz. V predlogu za obnovo postopka pa pritožnik uveljavlja položaj stranskega udeleženca, sklicujoč se na napačno prikazano vplivno območje objekta. Zadoščeno pa je tudi določbi 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2), po kateri mora stranka za svoje navedbe predložiti dokaze. Navedeno mnenje, katerega je izdelala za to kvalificirana oseba in ki upošteva določbe takrat veljavnega Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04, 54/05, 53/08), dokazuje, da je vplivno območje v projektu prikazano napačno. Pritožnik je predložil ustrezen dokaz, da je vplivno območje v projektu, glede na njegove nepremičnine napačno prikazano, zato je predlog za obnovo vložil kot upravičena oseba. Predlog je dovoljen, popoln in pravočasen. Izpolnjeni so vsi zakoniti pogoji za dovolitev obnove iz prvega odstavka 267. člena ZUP. Zato je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti, dovoliti obnovo postopka in odločiti, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. Določba pod 3. točko izreka je utemeljena z določbo drugega odstavka 272. člena ZUP, po kateri sklep s katerim se dovoli obnova postopka zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena.

Tožnik v tožbi navaja, da je drugostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP s tem, ko je z izpodbijano odločbo odločal le o pritožbi prizadete stranke kot predlagatelja obnove postopka, ni pa odločil o pritožbah drugih strank v postopku na tisti del izpodbijanega prvostopnega sklepa, v katerem je prvostopni organ dovolil obnovo postopka odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja z dne 15. 5. 2009. Predvsem pa je zahteva prizadete stranke za obnovo postopka vložena prepozno, po izteku subjektivnega roka enega meseca od takrat, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana, kot je to določeno v 263. členu v povezavi z 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP. V obravnavani zadevi je namreč investitor, upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o gradbiščih (Pravilnik, Uradni list RS, št. 55/2008 z dne 4. 6. 2008, ki je veljal od 19. 6. 2008 dalje), dne 26. 10. 2009 gradbišče označil z gradbiščno tablo, ki je bila postavljena na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče. Gradbiščna tabla je vsebovala vse podatke, ki jih določa 2. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika, med drugim tudi številko gradbenega dovoljenja, datum njegove izdaje, naziv organa, ki ga je izdal ipd. Zato bi moral upravni organ, tudi v skladu z že ustaljeno upravno in sodno prakso, upoštevati, da je enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga obnove postopka začel teči najpozneje na dan postavitve navedene table. Ker je bila tabla postavljena dne 26. 10. 2009, se je rok (za vložitev predloga obnove postopka) iztekel dne 26. 11. 2009, zato je bil predlog prizadete stranke za obnovo postopka (ki je bil vložen dne 16. 12. 2009) vložen prepozno. Pri tem je treba še upoštevati, da so parcele prizadete stranke, na katere naj bi segalo vplivno območje, v neposredni soseščini gradbišča, njegova dovozna pot do stanovanjskega objekta pa je čelno usmerjena na samo gradbišče in na predmetno gradbiščno tablo, tako da mu je bila nedvomno omogočena tudi subjektivna zaznava začetka del in uradne objave gradbenega dovoljenja (zapisana na tabli) na podlagi katerega se je izvajala gradnja. Navedeno je razvidno tudi iz fotografij v upravnem spisu zadeve. Poleg tega se je dne 4. 11. 2009, zaradi razpok na stanovanjsko poslovnem objektu prizadete stranke, popisa poškodb in posnetka stanja, opravil pregled navedenega objekta (popis poškodb je izvajal izvajalec gradnje družba D.), ob ogledu pa je bila navzoča tudi prizadeta stranka. O tem je bil napravljen zapis (datiran z dnem 17. 11. 2009), potem pa izdelano strokovno mnenje E. d.o.o. Vse navedeno je razvidno iz upravnega spisa (posnetek gradbiščne table, fotografija prikaza stanovanjskega objekta prizadete stranke, izvleček iz poročila o pregledu poškodb E. d.o.o. z dne 17. 12. 2009 stran 1, gradbenega dnevnika z dne 26. 10. 2009), v dokazne namene pa se lahko zasliši odgovornega vodjo del in odgovornega nadzornika del. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, toženi stranki pa naloži, da mu povrne pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka na tožbo ni posebej odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim ugovorom in navaja, da je predlog za obnovo postopka vložil pravočasno, znotraj 30 dnevnega subjektivnega roka, katerega začetek pa je treba šteti od takrat, ko je prejel izpodbijano gradbeno dovoljenje. Ker je namreč šele iz načina in obsega gradnje sklepal, da gradbena dela presegajo obseg, ki je potreben za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš, je dne 9. 10. 2009 na Upravno enoto Maribor podal prošnjo za vpogled v projektno dokumentacijo. Dne 16. 11. 2009 mu je prvostopni upravni organ omogočil vpogled v projektno dokumentacijo, dne 25. 11. 2009 mu je bil ponovno dovoljen vpogled v projektno dokumentacijo, dne 30. 11. 2009 mu je prvostopni organ vročil sporno gradbeno dovoljenje z dne 27. 8. 2008 in ostalo dokumentacijo v zvezi s tem (tekst in grafiko vplivnega območja, prikaz strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in dva preveza, ki se nanašata na projektno dokumentacijo). Ker je torej oba akta- gradbeno dovoljenje in njegovo spremembo, prejel dne 30. 11. 2009, bi se subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel šele dne 30. 12. 2009. Predlog za obnovo postopka je bil vložen dne 16. 12. 2009, torej znotraj zakonsko določenega roka. Tudi, če bi začel teči subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka dne 26. 11. 2009, ko je lahko prvič vpogledal v projektno dokumentacijo, je predlog pravočasen. Gradbiščna tabla ne more predstavljati okoliščine, od katere bi bil odvisen začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, saj ne vsebuje potrebnih podatkov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na izmere bodočega objekta, kar je nujno potrebno za izdelavo ekspertnega mnenja. Predlaga, da sodišče tožbene zahteve v celoti zavrne kot neutemeljene tožeči stranki pa naloži, da mu je dolžna povrniti stroške tega postopka.

Dne 13. 5. 2010 je svojo udeležbo v postopku priglasila še družba F. d.o.o. z argumentom, da je ona dejanski investitor sporne gradnje in je zato pri upravnem organu že vložila zahtevo za spremembo predmetnega gradbenega dovoljenja tako, da bo pridobila status investitorja (3. odstavek 19. člena ZUS-1). Ker zaradi zastoja (v gradnji) nastaja škoda, predlaga, da sodišče tožbo obravnava prednostno in da ji ugodi.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na izpodbijanje drugostopne odločbe, s katero je drugostopni organ (potem ko je odpravil pod 1. točko sklepa Upravne enote Maribor z dne 12. 3. 2010 o zavrženju predloga za obnovo postopka) sam odločil, da se dovoli obnovo postopka izdaje spornega gradbenega dovoljenja z dne 27. 8. 2008 v obsegu, da se v postopek vključi prizadeta stranka kot predlagatelj obnove.

V zvezi z obnovo upravnega postopka je v relevantnih določbah 9. točke 260. člena ZUP določeno, da se postopek, ki je končan z dokončno upravno odločbo, obnovi v primeru, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku (če ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ko bi se v roku, ki ga imajo za pritožbo stranke, ki so sodelovale v postopku, pritožila oseba, ki bi bila kot stranski udeleženec upravičena sodelovati v postopku). Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, pa lahko v primeru iz 9. točke 260. člena ZUP stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana.

Kot je razvidno iz citiranih zakonskih določb, je v 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP določen najdaljši subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka v primeru, ko gre za obnovo postopku iz razloga, ker osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, možnost udeležbe v postopku ni bila dana. Ta enomesečni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljševati. V citirani zakonski določbi je izrecno določeno, da začne teči z dnem, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana. Zakon v navedeni določbi torej ne zahteva, da bi moral biti predlagatelj podrobneje seznanjen z vsebino odločbe, ampak za začetek štetja subjektivnega roka določa dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba (v tem primeru gradbeno dovoljenje) izdana in da torej obstaja. Če torej želi predlagatelj obnove postopka zavarovati svojo pravico za vložitev predloga (za obnovo postopka), mora predlog vložiti v navedenem subjektivnem roku.

V obravnavani zadevi tudi ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ko bi se oseba, ki ji neupravičeno ni bila dana možnost udeležbe v postopku, po vročitvi odločbe pritožila v roku, ki je veljal za stranke, ki so sodelovale v postopku.

V 3. odstavku 82. člena ZGO-1 (pogoji za začetek izvajanja del) je med drugim določeno, da mora investitor poskrbeti za označitev gradbišča s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta, imena, priimki, nazivi in funkcija odgovornih oseb ter podatki o gradbenem dovoljenju. V 2. členu navedenega Pravilnika o gradbiščih pa je še določeno, da mora investitor gradbišče označiti z gradbiščno tablo pred začetkom del pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje in da mora biti gradbiščna tabla postavljena na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče, na katerem se izvaja gradnja novega objekta ali rekonstrukcija objekta (1. in 2. odstavek).

Pri razlagi zakonskega okvira obravnavane zadeve je treba upoštevati tudi dejstvo, da gre za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva obnove postopka, ki tako, kot tudi druga izredna pravna sredstva, posega v že pravnomočno rešena pravna razmerja. Glede uveljavljanja izrednih pravni sredstev (tudi obnove postopka) pa velja načelo, da je treba zahteve za njihovo uveljavljanje obravnavati restriktivno in da se z razlago zakonskih določb in drugih predpisov ne sme širiti polje njihove uporabe. Pravnomočnost nekega pravnega razmerja bi naj namreč pomenila, da se lahko vsakdo, ki ima v zvezi s tem kakšne legitimne pravice in pravne interese, zanaša na njegovo urejenost. To pa je mogoče le ob restriktivnem pristopu k uveljavljanju izrednih pravnih sredstev, ki s poseganjem v pravnomočno urejena razmerja zmanjšujejo njihovo stabilnost in zanesljivost. V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila gradbiščna tabla s potrebnimi podatki o strankah pri gradnji in o številki gradbenega dovoljenja res postavljena dne 26. 10. 2009. Tega, s strani tožnika zatrjevanega dejstva, nihče v postopku ne zanika, razvidno pa je tudi iz dokumentacije v upravnih spisih zadeve (fotografija gradbišče table, kopija gradbenega dnevnika za dan 26. 10. 2009). Kot je tukajšnje sodišče že presodilo v podobnih zadevah (npr. sodba št. II U 408/2009-13 z dne 26. 5. 2010) se z dnem postavitve gradbiščne table (ki vsebuje podatke o gradbenem dovoljenju, pa tudi o udeležencih gradnje) šteje, da so zainteresirane osebe izvedele, da gradbeno dovoljenje obstaja in da je zanje (najkasneje) s tem dnem začel teči enomesečni subjektivni prekluziven rok za vložitev predloga za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP.

Glede na doslej navedeno je torej treba šteti, da je prizadeta stranka kot predlagatelj obnove postopka, najkasneje dne 26. 10. 2009, ko je bila na gradbišču postavljena gradbiščna tabla z relevantnimi podatki, izvedela za izdajo spornega gradbenega dovoljenja. Najkasneje od takrat dalje je zanjo tekel enomesečni subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki se je torej iztekel z dnem 26. 11. 2009. Sporen predlog za obnovo postopka pa je bil vložen dne 16. 12. 2009, česar nihče ne prereka, razvidno pa je tudi iz spisov zadeve (vloga je s tem datumom datirana, na ta dan je bila s priporočeno poštno pošiljko poslana prvostopnemu organu). To pa glede na že navedeno pomeni, da je bil vložen prepozno, po poteku subjektivnega roka, ki je potekel dne 26. 11. 2009. Ugovor prizadete stranke, da je treba rok šteti od dneva, ko ji je bilo sporno gradbeno dovoljenje vročeno, je glede na povedano, neutemeljen.

Tožbeni ugovor, da je drugostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka s tem, ko ni odločil o vseh pritožbah zoper prvostopno odločbo z isto odločbo, je neutemeljen, ker navedena okoliščina sama po sebi ne predstavlja bistvene kršitve določb upravnega postopka. Če pa drugostopni organ o pritožbi katere od strank (npr. o tožnikovi) v zakonsko postavljenem roku sploh ne bi odločil, bi imel pritožnik možnost uveljavljati pravna sredstva v zvezi z molkom upravnega organa.

Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, zato ji je ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo moral drugostopni organ, ob upoštevanju pravnih stališč iz te sodbe, ponovno odločiti o pritožbi prizadete stranke zoper 1. točko izreka prvostopnega sklepa Upravne enote Maribor, št. 351-412/2008-33(7125) z dne 12. 3. 2010, s katerim je prvostopni organ zavrgel predlog prizadete stranke za obnovo postopka izdaje osnovnega gradbenega dovoljenja z dne 27. 8. 2008. K 2. in 3. točki izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 25. člena ZUS-1 v povezavi z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker tožnika, ki je v tem upravnem sporu uspel, zastopa odvetnik, mu v skladu z navedenimi predpisi pripada povrnitev stroškov v pavšalnem znesku 350,00 €, prizadeta stranka pa do povračila stroškov postopka ni upravičena in jih mora nositi sama.