Jedro

Zakonodajalec voznike, ki v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ocenjuje kot nevarne voznike, ki jim ni več mogoče zaupati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, zaradi česar je predpisal obvezen preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja brez možnosti ponovne odložitve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi pojasnjuje okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek, zaradi katerega mu je sodišče preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ter sodišče naproša, da mu začasno odvzeto vozniško dovoljenje vrne, saj ga potrebuje zaradi opravljanja dela v okviru delovnega razmerja in zagotavljanja skrbi za tri otroke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilcu bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba po sklepu o odložitvi izvršitve trajala od 14. 11. 2019 do 14. 9. 2020 in da je storilec v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe in pred pravnomočnostjo dokončne odločitve ob prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska kazen 18 kazenskih točk v cestnem prometu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 1. 4. 2021, ki je postala pravnomočna 20. 4. 2021, za prekršek storjen 19. 2. 2021. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj tako posledico določa peti odstavek 202.e člena ZP-1. 5. Iz besedila petega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času po izteku preizkusne dobe vendar pred pravnomočnostjo dokončne odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in pri tem nima možnosti tehtanja ali naj to stori ali ne. Zato v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, v katerih storilec pojasnjuje, da potrebuje veljavno vozniško dovoljenje zaradi opravljanja vsakodnevnega dela v okviru svoje zaposlitve, saj delo poteka tudi na terenu, ter zaradi preživljanja svojih treh otrok in zagotavljanja potrebnih prevozov v okviru družinskih obveznosti. To namreč niso pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in ne morejo privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje.

6. V zvezi s predlogom za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da zakonodajalec voznike, ki v obdobju enega leta po izteku preizkusne dobe ponovno izpolnijo pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ocenjuje kot nevarne voznike, ki jim ni več mogoče zaupati, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov, zaradi česar je predpisal obvezen preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja brez možnosti ponovne odložitve. Storilčevemu predlogu za vrnitev vozniškega dovoljenja zato ni mogoče ugoditi.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.