Jedro

Tožnica ni upravičena do otroškega dodatka še za mesec februar 2011. V skladu s 94. členom ZSDP in 22. členom Pravilnika o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov bi namreč morala, da bi ji pripadal otroški dodatek tudi za februar 2011, vložiti zahtevo že v mesecu januarju 2011, česar pa ni dokazala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 25. 5. 2011 in da se odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 24. 2. 2011 dopolni tako, da se tožnici prizna otroški dodatek za hčerke B.B., C.C. in D.D. v znesku 377,22 EUR tudi za čas od 1. 2. 2011 do 28. 2. 2011. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Meni, da ji otroški dodatek v višini 377,22 EUR z zamudnimi obrestmi pripada tudi za mesec februar 2011, saj ne vidi razloga, zakaj ji ne bi pripadal. Njene hčerke so že tako ogoljufane s strani svojega očeta, saj že dvanajst let ne plačuje preživnine.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilo uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku na podlagi 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 25. 5. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 24. 2. 2011. S slednjo je Center za socialno delo A. odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 1. 3. 2011 do 29. 2. 2012 v skupni višini 377,22 EUR mesečno za otroke B.B., C.C. in D.D..

V predmetni zadevi ni sporna višina priznanega otroškega dodatka, temveč zgolj časovno obdobje za katero je priznan. Tožnica namreč meni, da bi ji tožena stranka morala priznati otroški dodatek tudi za mesec februar 2011. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/2011 s spremembami, v nadaljevanju: ZSDP). Ta v 94. členu ZSDP določa, da se pravica do otroškega dodatka uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. V skladu s 70. členom ZSDP se pravica do otroškega dodatka prizna za dobo enega leta. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Ur. l. RS, št. 31/2008 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik) v 22. členu določa, da upravičenci, ki že prejemajo otroški dodatek, vložijo vlogo za ponovno uveljavitev pravice do otroškega dodatka v zadnjem mesecu veljavnosti odločbe.

Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožnica dne 23. 2. 2011 vložila vlogo za uveljavitev pravice do otroškega dodatka za hčerke B.B., C.C. in D.D.. Tožnica je bila že pred tem prejemnica otroškega dodatka, in sicer do 31. 1. 2011, kar je potrdila na naroku. Nedokazane pa so ostale njene trditve, da je že pred 23. 2. 2011 vložila vlogo za priznanje otroškega dodatka.

Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča, glede na ugotovljeno dejansko stanje in veljavno materialnopravno podlago, pravilno zaključuje, da tožnica ni upravičena do otroškega dodatka še za mesec februar 2011. V skladu s 94. členom ZSDP in 22. členom Pravilnika bi namreč morala, da bi ji pripadal otroški dodatek tudi za februar 2011, vložiti zahtevo že v mesecu januarju 2011, česar pa ni dokazala. Tožnica je sicer navajala, da je vlogo po pošti pravočasno poslala Centru za socialno delo A., vendar pa iz vloge, ki jo je Center za socialno delo prejel, izhaja, da jo je tožnica podpisala šele 23. 2. 2011 in jo istega dne tudi oddala.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.