Jedro

Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj iz nje in upravnega spisa ne izhaja, da bi tožena stranka po tem, ko je ugotovila, da obstoji razlog za neizdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu, ugotavljala ter ocenila naravo ter trdnost družinskega razmerja, glede na konkretni primer pa tudi dolžino prebivanja zakonca tožeče stranke v RS ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Piran, št. 214-959/2013-18 z dne 10. 1. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Piran (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnila prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca iz razloga združitve družine na podlagi 47. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) za B.B., roj. 9. 9. 1978, državljana Republike Srbije.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka že vodila postopek za tujca B.B. za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Tujec je po tem, ko je bil seznanjen, da obstaja razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi neporavnanih davčnih obveznosti vlogo za izdajo dovoljenja umaknil, zato je bil s sklepom z dne 20. 3. 2013 postopek ustavljen. Dne 11. 10. 2013 pa je tožeča stranka vložila vlogo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca iz razloga združitve družine na podlagi 47. člena ZTuj-2. V ugotovitvenem postopku je tožena stranka po uradni dolžnosti od Davčnega urada Koper prejela podatek, da ima davčni zavezanec B.B. še vedno neporavnane davčne obveznosti v višini 12.163,40 EUR. Davčni urad Koper v svojem dopisu navaja, da je bilo na podlagi prošnje davčnemu zavezancu dne 2. 11. 2011 plačilo davčnega dolga odloženo za čas od 2. 11. 2011 do 2. 11. 2012, na kar je dne 6. 12. 2012 podal ponovno vlogo, kateri pa je bilo delno ugodeno tako, da je bil davčnemu zavezancu odobren odlog plačila neporavnanih obveznosti iz dejavnosti v znesku 4.073,18 EUR za obdobje od 7. 11. 2013 do 3. 3. 2014, še vedno pa ima neporavnane davčne obveznosti v znesku 8.090,22 EUR, za katere mu davčni urad odloga ni dovolil. Na podlagi podatkov, ki jih je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti izhaja, da obstaja pri tujcu B.B. resni razlog za domnevo, da se ne podreja pravnemu redu Republike Slovenije in je to razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 5. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Nadalje navaja, da glede na neizpolnjevanje zgoraj navedenega pogoja, drugih pogojev za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine ni ugotavljala.

Ministrstvo za notranje zadeve je s svojo odločbo št. št. 2141-10/2014/5 (1312-03) z dne 20. 3. 2014 pritožbo tožeče stranke, kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje. V tožbi navaja, da je vložila prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga združitve družine za svojega moža B.B. ter prošnji priložila vse zahtevane dokaze. Mož tožeče stranke je Davčni upravi Republike Slovenije ostal dolžan cca. 16.241,55 EUR iz naslova neplačanih prispevkov za socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, iz časa, ko je opravljal gospodarsko dejavnost. Dolg tožničinega moža je nastal iz razloga, ker zaradi zmanjšanih prilivov in zaostrenih finančnih in gospodarskih razmer ni uspel redno poravnati svojih obveznosti ter hkrati omogočiti svoji družini človeka vredno življenje. Mož tožeče stranke je zaprosil za obročno plačilo nastalega davčnega dolga, čemur je Davčna uprava RS v glavnem ugodila. Nadalje navaja, da njen mož ni noben protidržavni element, ki bi ogrožal pravne temelje države Slovenije, s tem ko mu ni uspelo redno poravnati svojih obveznosti do Davčne uprave RS. Prošnjo vlaga zato, da bi se družina združila, saj sta se jima v zakonu rodila dva otroka, ki potrebujeta pomoč očeta. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema potek upravnega postopka, prereka tožbene navedbe tožeče stranke ter vztraja iz razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje in odločbe upravnega organa druge stopnje. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Zakon o tujcih (ZTuj-2) v petem odstavku 55. člena določa, da mora v postopku izdaje in podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu pristojni organ v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev podaljšanja dovoljenja upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega bivanja v Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka po tem, ko je ugotovila, da obstoji razlog za neizdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu ugotavljala ter ocenila naravo ter trdnost družinskega razmerja, glede na konkretni primer pa tudi dolžino prebivanja zakonca tožeče stranke v Republiki Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo.

Ker izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov navedenih v petem odstavku 55. člena ZTuj-2 je podana kršitev 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa, kot ugotavlja sodišče, stranki v postopku onemogoča učinkovito sodno varstvo. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. V ponovnem postopku bo moral upravni organ dejansko stanje v nakazanem obsegu dopolniti ter svojo odločitev ustrezno utemeljiti.