Jedro

V primeru, da blago ob dobavi ni imelo tudi ustrezne nalepke proizvajalca ..., izpolnitev ni bila povsem ustrezna, vendar gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, zaradi katerega od pogodbe ni mogoče odstopiti (110. člen OZ). Tudi sicer sme kupec po določilu 472. člena OZ v primeru, če ima napako le del izročene stvari, odstopiti od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napako, oziroma le glede dela in količine, ki manjka, in ne v celoti. Tožnica zato do odstopa od pogodbe ni bila upravičena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženca sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na vračilo zneska 23.363,52 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki je bil plačan kot kupnina za nakup tehnične opreme za merjenje elektromagnetnih polj. Tožnici je naložilo, da je dolžna tožencema povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.544,52 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je tožena stranka v akceptirani ponudbi izrecno določila dvotedenski dobavni rok, zato ne drži ugotovitev sodišča, da je bil dogovorjeni rok 26. 5. 2008. Ta rok je bil enostransko določen na avansnem računu, tožnik pa mu ni nasprotoval, saj avansnega računa ni prejel, ker je bil posredovan le lizingodajalcu. Tožena stranka je bila opozorjena na pomembnost izpolnitve v dogovorjenem roku. Pomembnost čimprejšnje dobave izhaja tudi iz izpovedi prič A. A. in B. B., ki sta opisala postopek akreditacije s strani Slovenske akreditacije. Rok za odpravo kolektivnega priporočila je bil dva meseca, to je do 19. 5. 2008, ker pa takrat tožnica z novo opremo in certifikati še ni razpolagala, je Slovensko akreditacijo le obvestila, da je v teku dobava nove opreme. Nov rok za izpolnitev kolektivnih ukrepov z grožnjo prepovedi izvajanja meritev je bil do druge polovice septembra 2008. V času od 19. 5. 2008 do ponovnega pregleda 18. 9. 2008 tožnica ni smela opravljati meritev. Sodišče izpovedi obeh prič ni pravilno ocenilo. Po prejemu opreme od proizvajalca je tožnica toženo stranko podrobno obvestila o dobavah in napakah dobav. Nepravilno izpolnitev pogodbene obveznosti predstavljata izotropna antena in kabel zanjo, za katera ni bilo ustrezne kalibracije. Toženec je res predložil certifikate, vendar je kvalifikacije izdal nepooblaščeni laboratorij, najprej le za anteno, nato ločeno za kabel, predvsem pa je pomembno, da je bil predan certifikat za instrument Isotropik antena, z oznako proizvajalca A., tip AT 3000, serijska številka 77/02, dobavljen pa inštrument Isotropik antena, z nalepko B., model 9171, serijska številka LX722030. Izpolnitev torej ni bila pravilno opravljena. Smiselno je to pojasnil tudi izvedenec, ko je na izrecno vprašanje tožnika odgovoril, da ta ni prejel pravno veljavnih certifikatov za opremo, tehnično pa so bili veljavni. Zaradi nestrokovne obravnave s strani izvedenca in nepoznavanja postopkov in inštrumentov, ki jih je presojal, je tožnik predlagal pridobitev mnenja strokovnjakov, sodišče pa je ta dokazni predlog brez obrazložitve zavrnilo. Pomembno je tudi, da je bil zadnji del merilnega sistema dobavljen 9. 7. 2008, torej je nastala zamuda pri izpolnitvi pogodbe. Ne drži, da naknadni rok za izpolnitev ni bil primeren. Toženec bi moral izpolniti le zahtevo po predložitvi ustreznih certifikatov, usklajenih s proizvajalcem, tipom in serijsko številko dejansko dobavljene opreme, zato pa rok treh dni zadošča. 3. Na pritožbo sta odgovorila toženca in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnica, ki ji je bila terjatev odstopljena od lizingodajalca kot financerja, od tožencev zahteva vračilo plačane kupnine v višini 23.363,52 EUR zaradi odstopa od pogodbe.

6. Po splošnih načelih obligacijskega prava morajo udeleženci pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti spoštovati načelo vestnosti in poštenja ter so dolžni svojo obveznost izpolniti (5. in 9. člen OZ). Praviloma si morajo stranke torej prizadevati za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zakon pa v posamičnih primerih strankam daje možnost, da od pogodbe odstopijo. Bistveno vprašanje v tej pravdi je, ali je tožnica zaradi toženkinega neizpolnjevanja oziroma nepravilnega izpolnjevanja obveznosti smela od pogodbe veljavno odstopiti.

7. Tožnica v postopku ni zatrjevala, da bi bila izpolnitev pogodbene obveznosti v točno določenem roku bistvena sestavina pogodbe v smislu prvega odstavka 104. člena OZ, zaradi česar bi bila zaradi zamude pogodba razdrta po samem zakonu. Rok izpolnitve v medsebojni korespondenci med strankama ni bil jasno določen, saj je bila v ponudbi z dne 14. 4. 2008 ponujena dobava v dveh tednih od dneva sestave ponudbe, vendar je bil hkrati zahtevan 50 % avans ob samem naročilu, torej je bil tudi rok dobave posledično vezan na plačilo avansa. Iz naročilnice tožnice pa izhaja, da je sprejela rok dobave v treh tednih, medtem ko je v sporazumu s kupcem (sporazum k pogodbi o finančnem lizingu z dne 22. 4. 2008) pristala na rok 30 dni po plačilu avansa. Ker rok izpolnitve ni bil bistvena sestavina pogodbe, je dolžnik obdržal pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahtevo njeno izpolnitev. Zato tudi ni odločilno, ali je bila že prva izpolnitev pravnega prednika tožencev opravljena z zamudo, nedvomno pa to velja za ostale izpolnitve, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

8. Tako v primeru nepravočasne izpolnitve kot tudi nepravilne izpolnitve zakon določa, da lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi, vendar mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Vse dobave naročenega blaga so bile opravljene pred 10. 7. 2008 (zadnja 9. 7. 2008), torej pred dnem, ko je tožnica dobavitelju poslala dopis (list. št. A 25 spisa), v katerem je grajala pomanjkljivosti dobavljene opreme in mu določila tridnevni rok za njihovo odpravo. Na pravico do odstopa od pogodbe zaradi nepravočasne izpolnitve pogodbene obveznosti se zato ne more sklicevati, saj je vse po roku opravljene dobave sprejela.

9. Odločitev o tem, ali je bila izpolnitev pravne prednice tožencev opravljena z napako, je sodišče oprlo na mnenje sodnega izvedenca elektrotehniške, elektronske in računalniške stroke mag. C. C. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni prvostopnega, da je izvedeniško mnenje prepričljivo pojasnilo odprta strokovna vprašanja ter tožnica s svojimi pripombami ni vzbudila utemeljenega dvoma v pravilnost in strokovnost samega mnenja. Zato glede na določilo 254. člena ZPP tudi ni bilo pogojev za postavitev novega izvedenca. Tožnica zavrnitve dokaznega predloga s postavitvijo novega izvedenca oziroma drugega strokovnjaka ni pravočasno grajala ter se na s tem povezane kršitve procesnih pravic skladno z določilom 286.b člena ZPP v pritožbenem postopku ne more več sklicevati. Prav tako ne drži, da sodišče zavrnitve dokaznega predloga ni obrazložilo, saj je razloge pojasnilo v 5. točki sodbe.

10. Pritožba vsebinsko ne graja odločitve sodišča, da je bila prva izpolnitev pogodbe za dobavo ročnega spektralnega analizatorja – mobilna izvedba 9103, s pripadajočo opremo in kalibracijo, ustrezno izvedena in je bil tudi predloženi certifikat, kljub drugačnim trditvam tožnice, zadosten dokaz o sledljivosti do mednarodnega sistema enot SI za Slovensko akreditacijo. Kljub temu je tožena stranka poskrbela, da je firma T. prvotno poslani certifikat dopolnila z izjavo o tem, da je laboratorij certificiran po DKD in poleg po ISO9001 še po ISO17025, kar pa bi Slovenska akreditacija v primeru spornosti zlahka preverila tudi sama, saj je že prvi certifikat vseboval sklice na DKD akreditive in sledljivost na nacionalne talone za kar štiri merilna območja. Tudi preostalo naročeno blago je bilo tožnici v celoti dobavljeno, po oceni izvedenca z ustreznimi kalibracijskimi certifikati za anteno in kabel. Izvedenec je tudi prepričljivo pojasnil, zakaj je prišlo do različne oznake na certifikatu in nalepki proizvoda (primerjaj točko i izvedeniškega mnenja in dopolnitev mnenja z dne 12. 2. 2014), zato za pritožbeno vztrajanje tožnice, da je prejela certifikat za drug inštrument, kot je bil dobavljen, ni podlage. Drži sicer, da v primeru, da blago ob dobavi ni imelo tudi ustrezne nalepke proizvajalca A., izpolnitev ni bila povsem ustrezna, vendar gre po oceni pritožbenega sodišča za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti, zaradi katerega od pogodbe ni mogoče odstopiti (110. člen OZ). Tudi sicer sme kupec po določilu 472. člena OZ v primeru, če ima napako le del izročene stvari, odstopiti od pogodbe le glede tistega dela, ki ima napako, oziroma le glede dela in količine, ki manjka, in ne v celoti. Tožnica zato do odstopa od pogodbe ni bila upravičena. Ne glede na to pritožbeno sodišče pritrjuje tudi razlogom izpodbijane sodbe, da tridnevni dodatni rok za izpolnitev obveznosti ne predstavlja primernega roka v smislu prvega odstavka 470. člena OZ, posebej ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnica zatrjevala napake v izdanih certifikatih akreditiranega laboratorija s sedežem v tujini in da je rok tekel preko vikenda ter v času poletne sezone. Rok je bil torej očitno dan zgolj z namenom zadostiti formalnim predpostavkam za odstop od pogodbe in ni omogočal prodajalcu, da bi reklamacijo lahko dejansko razrešil. 11. Po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je, ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 155. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker odgovor na pritožbo glede na svojo vsebino ni predstavljal potrebne vloge za odločitev pritožbenega sodišča, je to sklenilo, da tožena stranka sama krije stroške, ki jih je s sestavo te vloge imela.