Jedro

Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodnice tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s sodelavko – zakonito zastopnico upnika, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. Upnik je 18. 9. 2014 vložil predlog za izvršbo in zavarovanje s predhodno odredbo.

2. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je zakonita zastopnica upnika zaposlena na Okrajnem sodišču v Piranu, kar bi pri dolžniku lahko vzbudilo dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je zakonita zastopnica upnika zaposlena na Okrajnem sodišču v Piranu. Okrajno sodišče v Piranu je manjše sodišče (sodno oblast trenutno izvršuje sedem sodnic). Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodnice tega sodišča, ki so nedvomno v pogostih stikih s sodelavko – zakonito zastopnico upnika, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej izvršilni zadevi določilo Okrajno sodišče v Kopru.