Jedro

Upnikov ponovni predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na premičnine je treba zavreči kot nedopusten, saj bi v nasprotnem primeru upnik obšel kogentno določbo 88. člena ZIZ o ustavitvi premičninske izvršbe v primeru njegove neaktivnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin) z dne 13. 11. 2012 (1. točka izreka), ter odločilo, da upnik sam nosi stroške vloge z dne 13. 11. 2012 (2. točka izreka).

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo upnikov ponovni predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na premičnine kot nedopusten, saj bi v nasprotnem primeru upnik obšel kogentno določbo 88. člena ZIZ o ustavitvi premičninske izvršbe v primeru upnikove neaktivnosti.

6. V konkretnem primeru je bila namreč izvršba na premičnine že dovoljena, upnik pa ni izkoristil možnosti za vložitev predloga za ponovni rubež premičnin, ki bi ga lahko vložil v roku 3 mesecev od neuspešnega rubeža, niti se ni pritožil zoper sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 22. 10. 2012, ki ga je sodišče v skladu z 88. členom ZIZ izdalo zaradi njegove neaktivnosti. V pritožbenem roku zoper navedeni sklep je upnik vložil le ponovni predlog za izvršbo na premičnine, ob tem pa ni izkazal nobenih spremenjenih okoliščin v zvezi s tem izvršilnim sredstvom.

7. Izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati, da je v neskladju z obstoječo sodno prakso, saj se ravna po odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011. Po stališču navedene vrhovne odločbe upnik ne more uspeti s ponovnim predlogom za nadaljevanje izvršbe z istim sredstvom, kot je bilo že dovoljeno in zaradi njegove procesne neaktivnosti že ustavljeno, temveč lahko za izvršbo s tem istim sredstvom vloži le nov predlog za izvršbo. Primer, ko upnik zamudi določeno procesno dejanje in sodišče zato izvršbo ustavi, je namreč v bistvenem podoben procesni dispoziciji upnika – umiku predloga za izvršbo iz 43. člena ZIZ.

8. Drži sicer, da upnik v predmetnem postopku ni prišel še niti do delnega poplačila izterjevane terjatve, vendar pa bi ugoditev njegovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe z istim izvršilnim sredstvom, kot je bilo že predhodno dovoljeno in ustavljeno, pomenila, da odločitev o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 22. 10. 2012 nima nobene teže. 9. Glede na to, da je odločitev v 1. točki izreka sklepa pravilna, je pravilna tudi stroškovna odločitev v 2. točki izreka sklepa.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.