Jedro

Glede delitve ostalih zemljišč je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi dejanskega uživanja zemljišč. S tem je v največji možni meri upoštevalo interese solastnikov, da dobijo v naravi tisti del zemljišča, za katerega izkazujejo upravičen interes. Pri odločanju pa je sodišče omejeno, saj je potrebno razdeliti tudi tista zemljišča, za katera ne izkazuje interesa nobeden od solastnikov, in samo razdelitev zemljišč približati vrednosti solastniških deležev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o fizični razdelitvi solastnih zemljišč strank tega postopka, obema strankama naložilo, da sta dolžni dopustiti geometrsko odmero zemljišča parc. št. 220/1 in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan predlagateljici izplačati razliko v vrednosti dobljenih zemljišč v znesku 389,75 EUR in ji povrniti polovico skupnih stroškov v znesku 1.471,90 EUR in 159,84 EUR stroškov zavarovanja.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov, v kateri predlaga razveljavitev sklepa v celoti in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Bistvo pritožbenih navedb je, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima odločilnih razlogov in ker stranki na naroku 5.10.2007 nista izjavili, da delitev parcel, razen parc. št. 220/1, ni sporna. Sodišče je nasprotnemu udeležencu dodelilo parc. št. 68, 1349, 762/66, 762/67, 850 in 851, ki jih ni zahteval, vzelo pa mu je parc. št. 1529/60, ki jo je izrecno zahteval. Razdelitev parc. št. 220/1 ni pravilna. Zmotno je ugotovljeno, da predlagateljica nima dostopa do parc. št. 205/12 drugje kot po parc. št. 220/1 in ni upoštevan njegov interes po posaditvi vinskih trt in postavitvi zidanice. Zmotno je ugotovljeno, da ima predlagateljica močnejši interes do zemljišča parc. št. 220/1. Za potrebe parc. št. 205/12 se lahko ustanovi služnostna pravica poti preko parc. št. 220/1, lahko pa bi bil predlagateljici odmerjen tudi manjši del zemljišča parc. št. 220/1, to je samo v obsegu, potrebnem za pot. Del parc. št. 220/1, ki je dodeljen nasprotnemu udeležencu, ni primeren za postavitev vinograda.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da sta se stranki na naroku 5.10.2007 strinjali, da se vse ostale parcele, razen 220/1, fizično razdelijo cele. Glede parc. št. 68, 1349 in 1529/60 nobena stranka v postopku ni izkazala posebnega interesa. O delitvi parc. št. 220/1 je bilo med strankama govora že pred leti. V tem postopku je nasprotni udeleženec izsiljeval, da bi mu bila ta parcela v celoti dodeljena. Nasprotni udeleženec je ob delitvi dobil več kot 1 ha njiv in travnikov ter več kot 1 ha gozdov in zato neutemeljeno zatrjuje, da je izgubil možnost kmetovanja. Z delitvijo parc. št. 220/1 ta ni razvrednotena.

Pritožba ni utemeljena.

1.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnjeno, da se zemljišče parc. št. 220/1 fizično deli, ker obe stranki izkazujeta izenačen interes do dela tega zemljišča. Glede ostalih zemljišč je pojasnjeno, da je bil kriterij za dodelitev v naravi dejansko uživanje. V obrazložitev sklepa je tudi korektno povzeta nesporna ugotovitev strank na naroku dne 5.10.2007, da fizična delitev ostalih parcel ni potrebna. Očitana bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljena.

2.

Glede delitve parc. št. 220/1 je pravilno ugotovljeno, da je interes strank za dodelitev te parcele v naravi izenačen. Predlagateljica rabi del te parcele za dostop do zemljišča parc. št. 205/12, nasprotni udeleženec pa za nameravano zasaditev vinskih trt in postavitev zidanice.

Pravilno je ugotovljeno, da je predlagateljica doslej uporabljala za dostop do parc. št. 205/12 pot po zemljišču parc. št. 220/1 in da javna pot, na katero se sklicuje nasprotni udeleženec, za dostop do zemljišča parc. št. 205/12, ni ustrezna, ker gre za neprehodno in zaraslo gozdno pot. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo predlogu za ustanovitev služnostne pravice poti preko zemljišča parc. št. 220/1 v korist parc. št. 205/12, ker za to ni razlogov. Za ustanovitev služnostne poti ni razlogov, ker se z razdelitvijo parc. št. 220/1 doseže, da bo predlagateljica imela dostop do parc. št. 205/12 po svojem zemljišču. Odmera manjšega dela parc. št. 220/1, samo za potrebe poti, bi bila možna, ni pa za to razloga, ker je nasprotni udeleženec že dobil zemljišča v večji vrednosti kot znaša njegov solastniški delež in mora zato predlagateljici doplačati razliko v denarju.

Slediti je argumentu sodišča prve stopnje, da je del zemljišča parc. št. 220/1, ki je dodeljen nasprotnemu udeležencu, zadosti velik, da bo nasprotni udeleženec svoj interes po zasaditvi vinograda in postavitvi zidanice lahko zadovoljil. Ni slediti pritožbeni navedbi, da mu dodeljeni del zemljišča ni primeren za izgradnjo vinograda. Izvedenec G. M. je svoje mnenje, da ta del zemljišča ni primeren za vinograd, podal zgolj na podlagi vizualnega ogleda, na katerem je videl ostanke kamenja po agromelioracijskih delih na območju, kjer je bila prej zarast. To pa je premalo za prepričljiv sklep, da podlaga ni primerna za gojitev vinske trte. Poleg tega se da zemljišče v površini 1348 m2 z agromelioracijskimi deli usposobiti za vinograd in ni dvomiti, da je nasprotni udeleženec to sposoben narediti.

3.

Glede delitve ostalih zemljišč je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi dejanskega uživanja zemljišč. S tem je v največji možni meri upoštevalo interese solastnikov, da dobijo v naravi tisti del zemljišča, za katerega izkazujejo upravičen interes. Pri odločanju pa je sodišče omejeno, saj je potrebno razdeliti tudi tista zemljišča, za katera ne izkazuje interesa nobeden od solastnikov in samo razdelitev zemljišč približati vrednosti solastniških deležev. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je odločitev napačna, ker so nasprotnemu udeležencu dodeljena zemljišča parc. št. 68, 1349, 762/66, 762/67, 850 in 851, ki jih ni zahteval, ni mu pa dodeljeno zemljišče parc. št. 1529/60, ki ga je izrecno zahteval. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo materialnopravno določilo 70. člena SPZ. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.

V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 165. člena ZPP v zvezi 35. in 126. členom ZNP.