Jedro

Zakon sodišču nalaga, da v primeru, če posebne okoliščine zahtevajo drugače, zadev ne obravnava po vrsti kot jih je prejelo. V odločbi tretjega odstavka 165. člena ZIZ je zakonska podlaga za to, da se v sodnem registru brez predloga opravi vpis zaznambe sklepa o izvršbi na delež družbenika.

Registrsko sodišče opravi najprej preizkus obstoja procesnih predpostavk za odločanje o predlogu za vpis, nato pa je dolžno opraviti še materialno pravno presojo utemeljenosti zahtevka. V konkretnem primeru je pri odločanju o predlogu za vpis spremembe družbenika ugotovilo, da je družbenik A.A. svoj poslovni delež brezplačno odsvojil potem, ko mu je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi v korist upnika A. d. d. že prepovedalo razpolagati z njegovim deležem. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava zaradi zavrnitve predloga za vpis spremembe, ki temelji na pogodbi, ki je bila sklenjena že po prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je po sodni referentki s sklepom Srg 2016/39944 z dne 27. 9. 2016 zavrnilo predlog subjekta vpisa za vpis spremembe edinega družbenika v sodni register, z izpodbijanim sklepom pa je sodnica pritožbo subjekta vpisa proti temu sklepu zavrnila.

2. Subjekt vpisa se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je kršitev določbe 13. člena ZSReg in predlagal, da sodišče pritožbi ugodi, razveljavi sklep o vpisu prepovedi odsvojitve in obremenitve na podlagi sklepa o izvršbi I 192/2016 ter tudi naknadni vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve na podlagi sklepa o izvršbi I 192/2016, ter dovoli vpis spremembe družbenika na podlagi notarskega zapisa Pogodbe o neodplačnem prenosu poslovnega deleža SV 690/2016 z dne 22. 9. 2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih trditev je stališče pritožnice, da registrsko sodišče zadev, ki se nanašajo na vpise pri poslovnem deležu družbenika subjekta vpisa ni obravnavalo po vrstnem redu, kot jih je prejelo. Če bi zadeve obravnavalo po vrsti, bi vpisalo najprej izstop družbenika A.A. iz družbe z dnem 22. 9. 2016 in vstop družbenice B.B., posledično pa vpisa sklepa o izvršbi na poslovni delež družbenika A.A. ne bi izvedlo.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje prejelo predlog subjekta vpisa, ki ga je vložila notarka po elektronski poti 22. 9. 2016, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku I 192/2016 z dne 16. 9. 2016 pa po pošti (oddan s priporočeno pošiljko 22. 9. 2016). S sklepom Srg 2016/40590 z dne 27. 9. 2016 je pri deležu družbenika A.A. zazanamovalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku I 192/2016 v korist upnika A. d. d. in vpisalo prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, s sklepom Srg 2016/39944 z dne 27. 9. 2016 pa je predlog subjekta vpisa za vpis izstopa družbenika A.A. z dnem 22. 9. 2016 zavrnilo. Iz navedenega je razvidno, da je pred vpisom predloga, ki ga je prejelo 22. 9. 2016, opravilo po uradni dolžnosti vpis na podlagi obvestila, ki ga je prejelo po pošti od Okrajnega sodišča v Kamniku 23. 9. 2016. 6. Po oceni pritožbenega sodišča očitana kršitev določb postopka iz drugega odstavka 13. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg), ki naj bi vplivala na pravilnost odločitve, v konkretnem primeru ni podana, prav tako pa sodišču prve stopnje tudi ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava. V skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZSReg mora sodišče zadeve obravnavati po vrsti, kot jih je prejelo, če posebne okoliščine ne zahtevajo drugače. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa na pritožbo subjekta vpisa zoper sklep sodne referentke utemeljilo vpis sklepa o izvršbi na poslovni delež družbenika pred vpisom izstopa tega družbenika iz družbe s posebnimi okoliščinami in navedlo tudi razloge za zavrnitev vpisa neutemeljenega predloga (četrti odstavek 35. člena ZSReg). O zaznambi sklepa o izvršbi na delež družbenika je izvršilno sodišče odločilo preden je družbenik odsvojil svoj poslovni delež; registrsko sodišče je prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in se seznanilo z odločitvijo, še preden je odločilo o predlogu subjekta vpisa o izstopu družbenika, zato je odločitev, ki vsebuje prepoved razpolaganja s poslovnim deležem, moralo materialno pravno upoštevati pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis spremembe edinega družbenika (prvi odstavek 34. člena ZSReg); podlaga predloga vpisa spremembe družbenika je pogodba o brezplačnem prenosu 100% poslovnega deleža družbenika njegovi zunajzakonski partnerici, ki zato ne zasleduje ekonomske koristi, običajne pri odsvojitvi poslovnega deleža, pač pa kaže na poskus izigravanja upnikov; družbenik je v času odsvojitve poslovnega deleža že lahko pričakoval, da bo njegov upnik iz naslova danega kredita in na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 590/15 z dne 10. 7. 2015 zoper njega že začel z izvršilnimi postopki.

7. Nobenemu od navedenih razlogov pritožnik s pritožbo konkretno ne nasprotuje, vztraja le pri stališču, da drugi odstavek 13. člena ZSReg določa, da mora sodišče zadeve obravnavati po vrstnem redu, kot jih je prejelo in da je zato, ker ni pred vpisom sklepa o izvršbi vpisalo spremembe družbenika, kršilo določbo drugega odstavka 13. člena ZSReg. Kot pa je že pojasnjeno, zakon sodišču nalaga, da v primeru, če posebne okoliščine zahtevajo drugače, zadev ne obravnava po vrsti kot jih je prejelo, zato pritožbeni očitek, ki ta del določbe drugega odstavka 13. člena ZSReg prezre, ni utemeljen. Prav tako pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da registrsko sodišče odloča o zaznambi sklepa o izvršbi na podlagi predloga izvršilnega sodišča. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga (prvi odstavek 9. člena ZSReg). Kadar pa tako določa zakon, začne registrsko sodišče postopek po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa (drugi odstavek 9. člena ZSReg). Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 165. členu določa, da se izvršba na delež družbenika opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo (prvi odstavek). Sodišče sklep o izvršbi vroči družbi in ga zaznamuje v sodnem registru (tretji odstavek 165. člena ZIZ). V določbi tretjega odstavka 165. člena ZIZ je zakonska podlaga za to, da se v sodnem registru brez predloga opravi vpis zaznambe sklepa o izvršbi na delež družbenika.

8. Materialno pravno pa je tudi zmotno stališče subjekta vpisa, da za odločitev o vpisu spremembe družbenika, samo dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan 16. 9. 2016, ni pomembno. Registrsko sodišče opravi najprej preizkus obstoja procesnih predpostavk za odločanje o predlogu za vpis (29. člen ZSReg), nato pa je po določbi 34. člena ZSReg dolžno opraviti še materialno pravno presojo utemeljenosti zahtevka. V konkretnem primeru je pri odločanju o predlogu za vpis spremembe družbenika ugotovilo, da je družbenik A.A. svoj poslovni delež brezplačno odsvojil potem, ko mu je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi v korist upnika A. d. d. že prepovedalo razpolagati z njegovim deležem. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga pritožnica s pritožbo ne izpodbija, pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava zaradi zavrnitve predloga za vpis spremembe, ki temelji na pogodbi, ki je bila sklenjena že po prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem.

9. S tem pa se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).