Jedro

Ne gre za opravičeni vzrok za zamudo roka za pritožbo, saj bi pritožbo lahko pravočasno vložil tožničin pooblaščenec, ki mu je bila sodba vročena in je bil za vložitev pritožbe tudi pooblaščen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka), tožničino pritožbo in dopolnitev pritožbe pa zavrglo (2.točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je v sporni zadevi izdalo sodbo, št. U 978/2002-13 z dne 26.2.2003, s katero je tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo. Navedeno sodbo je sodišče dne 3.3.2003 vročilo tožničinemu pooblaščencu, odvetniški pisarni S., V. iz K., ki je postala po preteku pritožbenega roka dne 21.3.2003 pravnomočna. Dne 12.4.2003 je tožnica vložila pri sodišču predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper navedeno sodbo. V predlogu je navedla, da je od odvetnika S. prejela sodbo 4.3.2003, že na dan njenega prejema pa je vzela dopust, ker je imela težave z zdravjem. Prilaga potrdilo zdravnika, iz katerega izhaja, da je imela težave z zdravjem do 11.4.2003. Istočasno s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je vložila tudi pritožbo in jo 10.5.2003 dopolnila. Rok za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo je pretekel 21.3.2003. V pritožbenem roku je pooblaščenec, odvetnik s polnim pooblastilom (tudi za pritožbo) sodbo vročil tožnici. Tožnica, ki navaja, da je zamudila rok za pritožbo zaradi bolezni, te svoje bolezni ne more uveljavljati kot opravičen vzrok za zamudo, saj bi lahko pritožbo v pritožbenem roku kot pravočasno vložil njen pooblaščenec, ki je sodbo dobil in bil za njeno vložitev tudi pooblaščen. Opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek 22. člena ZUS) je lahko samo okoliščina oziroma ovira, ki stranki onemogoči oziroma ji prepreči pravočasno opravo dejanja v postopku. V primerih, ko pa ima stranka pooblaščenca, pa vzrok, ki je na njeni strani, ne more biti opravičen vzrok, glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS, torej tak, ki bi utemeljeval opravičeno vrnitev v prejšnje stanje. Ker je torej tožnica pritožbo vložila po preteku 15 dnevnega roka in ker je pritožbeni rok prekluzivni rok, je pravica do pritožbe z njegovim potekom ugasnila. Zato je sodišče na podlagi 1. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 16. členom ZUS tožničino pritožbo, ki je bila vložena po preteku navedenega roka, kot prepozno zavrglo.

Tožnica v pritožbi navaja, da je njeno pooblastilo odvetniški pisarni S., V. prenehalo z vročitvijo kopije sodbe upravnega sodišča, št. U 978/2002-13 z dne 26.2.2002, ki jo je prejela 4.3.2003. Tako je bilo dogovorjeno. Preklic pooblastila pa je bil podpisan po vročitvi.

Večina dedičev je bilo mnenja, da bi še enkrat poizkusili, ker se jim je zgodila huda krivica. Pri njej pa je šlo z zdravjem navzdol. Bolniško je začasno prekinila 11.4.2003, naslednji dan pa je že vložila pritožbo. Na vpisnik upravnega sodišča je telefonirala 16.4.2003. Govorila je z gospo M. Zanimalo jo je, če je pritožba sprejeta in kakšen je rok za dopolnitev pritožbe. Dobila je odgovor, pritožba je sprejeta, roka za dopolnitev pritožbe pa ni. Upravičeno je sklepala, da je dobila pravilen odgovor. Za rok dopolnitve je izvedela šele s prejemom izpodbijanega sklepa. Kršitev zavrača, ker ni vedela, da mora pritožbi priložiti tudi preklic pooblastila odvetniku. Menila je, da je dovolj očitno, da je pritožbo napisala sama, če na pritožbi ni naziva, podpisa in žiga odvetnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ugotovi, da je pritožba pravočasna in pritožbi ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Iz sodnega spisa je razvidno, da je tožnica v predmetnem upravnem sporu, za zastopanje pooblastila odvetniško pisarno S., V. iz K. Pooblastilo z dne 14.6.2002 je splošno, torej tudi za vložitev pritožbe. Sodišče prve stopnje do izdaje sodbe, št. U 978/2002-13 z dne 26.2.2003 ni prejelo preklica ali odpovedi navedenega pooblastila. Navedeno sodbo je zato pravilno vročilo tožničinemu pooblaščencu dne 3.3.2003, pritožba zoper navedeno sodbo pa v zakonsko določenem roku 15 dni ni bila vložena.

Glede na opisano dejansko stanje, ki izhaja iz sodnega spisa predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje tudi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen. Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS lahko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, pri čemer je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga ali v postopku odločanja o njem. V tem primeru, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, ne gre za opravičeni vzrok za zamudo roka za pritožbo, saj bi navedeno pritožbo lahko pravočasno vložil tožničin pooblaščenec, ki mu je bila sodba vročena in je bil za vložitev pritožbe tudi pooblaščen.

Neutemeljen je tožničin pritožbeni ugovor, da je pooblastilno razmerje med njo in odvetniško pisarno prenehalo z vročitvijo sodbe, sam preklic pooblastila pa je bil podpisan po vročitvi sodbe. Iz sodnega spisa izhaja, da je bilo sodišče prve stopnje obveščeno o prenehanju navedenega pooblastilnega razmerja šele z dopisom odvetniške pisarne S., V. z dne 29.9.2003, to je 7 mesecev po izdaji sodbe. Po določbi 2. odstavka 99. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS je treba preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Do tedaj pa velja, da stranko zastopa pooblaščenec. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati tožničin ugovor, da ni vedela, da mora pritožbi priložiti tudi preklic pooblastila odvetniku.

Ker je prvostopno sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljen zavrnilo, je v posledici tega postopalo pravilno, da je pritožbo tožnice kot prepozno zavrglo. Po 2. odstavku 70. člena ZUS mora biti pritožba vložena v 15 dneh od vročitve prepisa sodne odločbe stranki. Kot že navedeno je bila v tej zadevi sodba vročena pooblaščencu tožnice dne 3.3.2003, pritožbeni rok pa je pretekel 21.3.2003. Zato je pritožba, ki jo je tožnica vložila dne 12.4.2003, prepozna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.