Jedro

Pravilna je odločitev tožene stranke, da v konkretni zadevi ne gre za sodni postopek, za katerega je na podlagi 7. člena ZBPP mogoče pridobiti brezplačno pravno pomoč, temveč gre za izvensodni postopek za sestavo zahtevka lastniku nepremičnine za začasni umik prodaje stanovanja, ki se prodaja na javni dražbi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč z dne 23. 10. 2013, za sestavo zahtevka za začasni umik prodaje stanovanja, ki je v lasti Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (dalje MORS), kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi sestave in vložitve zahtevka za začasni umik prodaje tega stanovanja. Navaja določbe členov 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), na podlagi katerih mora prosilec kumulativno izkazati dva pogoja in sicer finančni pogoj oziroma t.i. subjektivni pogoj, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in socialnem položaju prosilca in objektivni pogoj v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Prosilec v spornem primeru ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je zadeva očitno nerazumna oziroma prosilec v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Gre za sestavo zahtevka za brezplačno pravno pomoč za začasni umik prodaje stanovanja, katerega je dal lastnik na javni dražbi v prodajo. Po 7. členu ZBPP se lahko brezplačna pravna pomoč odobri za zadeve, ki spadajo pod sodne postopke in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri sestavi zahtevka za začasni umik prodaje stanovanja gre samo za sestavo listine, ki je naslovljena na prodajalca z vsebino, da obstajajo ovire za prodajo tega stanovanja in z obrazložitvijo, kaj so te ovire. Glede na navedeno, prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. 2. Tožena stranka iz previdnosti obravnava prošnjo prosilca tudi z vidika zahteve za sestavo predloga za začasno odredbo za prepoved prodaje stanovanja. V obrazložitvi navaja določbo člena 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (dalje ZIZ), ki ureja izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, za kar pa v tem primeru ni podlage. Prodaja predmetne nepremičnine ne bi vplivala na pravni položaj prosilca, saj vsakokratni pridobitelj lastninske pravice na stanovanju vstopi v pravni položaj najemodajalca. V sodbi Višjega sodišča v Celju, št. Cp 1748/2003 z dne 24. 3. 2005, je sodišče že pojasnilo, da prosilec ni pridobil pogojev za imetnika stanovanjske pravice, pač pa mu je ostala le pravica uporabnika. Glede na navedeno, bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev takšnega zahtevka nerazumna.

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da se njegova zahteva o začasnem umiku prodaje stanovanja v Laškem nanaša na pravdno (pravilno izvršilno) zadevo, ki ima opr. št. In 229/2010 in je tožena stranka o tem tudi seznanjena, saj je že odločala o poprejšnjih vlogah za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To ni izvensodna zadeva, ampak je del zadeve, ki se nanaša na postopek v izvršilnem postopku, katerega stranka je. Gre za pravno vprašanje in ne laično, zadeva ni popolnoma jasna in zato potrebuje brezplačno pravno pomoč. Če bi bilo stanovanje prodano, ne bi mogel vrniti zadeve v stanje kot je, da bi pridobil pravico uporabe na tem stanovanju. Kaj pomeni člen 272 ZIZ, mu ni jasno, zato je njegova potreba po pravniku še toliko bolj utemeljena. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in priglaša povrnitev stroškov postopka v višini 1.000 EUR, ki jih specificira.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

7. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne nanaša na izvensodni postopek, temveč na sodni postopek v izvršilni zadevi z opr. št. In 229/2010, s katero naj bi bila tožena stranka že seznanjena. Tožnik v spornem primeru želi brezplačno pravno pomoč za svetovanje in zastopanje ter sestavo zahtevka za začasni umik prodaje stanovanja na javni dražbi, ki je v lasti MORS (lastništvo ni sporno). Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je lastnik razpisal javno dražbo prodaje osmih stanovanj, ki so v njegovi lasti, med katerimi je tudi v tem postopku sporno dvosobno stanovanje št. 9., na naslovu A. Pravna podlaga za prodajo teh nepremičnin je Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in podzakonski akt, to je Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki sta tudi navedena na samem naznanilu javne dražbe, razpisane za dne 24. 10. 2013. Glede spornega dvosobnega stanovanja, navedenega pod točko 5 objavljene javne dražbe, tožnik zatrjuje, da ima na njem pravico uporabe, in da njegova zadeva, ki se vodi v izvršilnem postopku na Okrajnem sodišču v Celju pod št. In 229/2010, še ni pravnomočno zaključena, zato naj bi bil njegov zahtevek za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljen. Pravilna je odločitev tožene stranke, da ne gre za sodni postopek, za katerega je na podlagi 7. člena ZBPP mogoče pridobiti brezplačno pravno pomoč, temveč gre za izvensodni postopek, za sestavo zahtevka lastniku nepremičnine za začasni umik prodaje tega stanovanja. Izvršilna zadeva št. In 229/2010, na katero se sklicuje tožnik, je namreč že bila predmet sodne presoje v zadevi št. IV U 105/2013 in se ne nanaša na sporno stanovanje v tem postopku, temveč na izpraznitev stanovanja na naslovu B., v katerem tožnik živi in ga tudi navaja kot naslov svojega prebivališča. 8. Ker tožnik ne zatrjuje, da ima morebiti začasno prebivališče na naslovu nepremičnine, ki je predmet javne dražbe in to tudi ne izhaja iz listin v upravnem spisu, ter ob dejstvu, da niti zgoraj navedeni zakon in uredba, ne omejujeta javne dražbe z morebitno pravico uporabe tretje osebe na tem stanovanju, in tudi ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe po ZIZ, kar je tožena stranka že utemeljila, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Glede na navedeno, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 9. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.